Registrirani finančni svetovalec strankam svetuje o naložbah, davkih, zavarovanjih, upokojitvi in drugih finančnih zadevah. Registrirani finančni svetovalec je lahko specializiran za svetovanje v eni kategoriji, kot so načrtovanje nepremičnin ali zavarovalni produkti. Ima lahko tudi druge vrste strokovnih certifikatov ali označb, ki mu dajejo pravico do prodaje določenih vrst finančnih produktov. Običajno izraz »registriran« pomeni, da je vladna agencija osebi podelila licenco za opravljanje storitve; v tem primeru bi bile to finančne storitve. Oseba, ki išče registriranega finančnega svetovalca ali investicijskega svetovalca, se lahko obrne na vladno agencijo, da ugotovi, ali je kdo vložil pritožbo zoper določenega svetovalca.
Obstaja razlika med registriranim finančnim svetovalcem in investicijskim svetovalcem. Registrirani finančni svetovalec lahko svetuje o finančnem načrtovanju, investicijski svetovalec pa ne. Naložbeni svetovalci običajno svetujejo samo o naložbah. Poleg tega nekateri investicijski svetovalci svetujejo le o določenih vrstah naložb, kot so hedge skladi, delnice ali kakšno drugo naložbeno sredstvo. Nasprotno pa bi lahko finančni svetovalec ali finančni načrtovalec svetoval na več področjih, kot so davki, upokojitev, zavarovanje in naložbe.
Običajno ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) zahteva, da se investicijski svetovalec registrira pri SEC, če oseba upravlja več kot določeno vsoto denarja. Če investicijski svetovalec upravlja manj od določenega zneska, je edina potrebna registracija pri državni regulativni agenciji v državi, kjer svetovalec posluje. Zato se registriranemu finančnemu svetovalcu ni nujno, da se registrira pri SID ali državi, dokler finančni svetovalec ne upravlja naložb v imenu strank. Državna registracija ali licenciranje finančnih strokovnjakov je pogosto odvisna od vrste storitev ali produktov, ki jih oseba ponuja.
Prav tako se je treba zavedati razlik v načinu plačila registriranega finančnega svetovalca ali investicijskega svetovalca. Različni načini plačila vključujejo provizije, urno postavko, odstotek sredstev v upravljanju ali pavšalno nadomestilo. Vsak način plačila lahko vpliva na priporočila, ki jih svetovalec daje stranki. Zato je pomembno, da stranka razume način plačila.
Če oseba trdi, da je registrirani finančni svetovalec, lahko oseba potrdi registracijo pri vladni agenciji ali pri zasebnem subjektu, ki je tako imenovanje zagotovil. Zasebna organizacija, ki zagotavlja strokovna spričevala, lahko zagotovi tudi informacije o tečajih, potrebnih za pridobitev certifikata. Prav tako lahko zagotovi informacije v zvezi z zahtevami po nadaljnjem izobraževanju za svoje finančne svetovalce. Organizacija lahko da na voljo tudi informacije v zvezi s pritožbami, ki so jih drugi ljudje morda vložili zoper določenega svetovalca. Nenazadnje lahko javnost seznani s tem, ali je določen svetovalec še vedno v dobrem stanju pri organizaciji.