Regionalni internetni register je neprofitna organizacija, ki je zadolžena za dodeljevanje, upravljanje, vzdrževanje in beleženje informacij, kot so internetni naslovi na določenem območju. Vsak regionalni internetni register nadzoruje dejavnosti znotraj svoje določene mednarodne regije. Ti regionalni internetni registri skupaj sestavljajo Organizacijo številskih virov (NRO).
Vsaki napravi, ki je povezana z internetom, je dodeljena lastna edinstvena identifikacijska številka, imenovana naslov internetnega protokola (IP). S hitro rastjo interneta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postalo očitno, da bo sistem zahteval upravljanje. Zaradi obsega povpraševanja po vsem svetu je enoten centraliziran sistem postal nepraktičen, regionalni registri pa so bili vzpostavljeni v devetdesetih in zgodnjih 1990-ih, leta 1990 pa je bil ustanovljen peti regionalni internetni register.
Od leta 2010 je pet regionalnih internetnih registrov delovalo neodvisno pri upravljanju domen, naslovov IP in številk avtonomnega sistema (AS). Te organizacije so bile Ameriški register za internetne številke (ARIN), omrežni informacijski center Latinske Amerike in Karibov (LACNIC), azijsko-pacifiški omrežni informacijski center (APNIC), omrežni koordinacijski center Reseaux IP Europeens (RIPE NCC) in Afriški omrežni informacijski center ( AfriNIC). Za vprašanja globalne politike sodelujejo v okviru NRO.
Kanado in ZDA upravlja ARIN. Južna Amerika, Srednja Amerika in Mehika spadajo pod LACNIC. Karibske države so razdeljene med dva regionalna internetna registra.
RIPE NCC nadzira Evropo, Bližnji vzhod in Srednjo Azijo. APNIC je odgovoren za preostalo Azijo, pa tudi za Avstralijo in pacifiško območje. AfriNIC je bil peti regionalni internetni register, ki je bil dodan, in upravlja internetne informacije v Afriki.
Številke za naslove IP sprva ustvari organizacija, imenovana Internet Assigned Numbers Authority (IANA). IANA te številke dodeli registrom za distribucijo. Vsak regionalni internetni register nato po potrebi dodeli te številke končnim uporabnikom, kot so državni organi, izobraževalne ustanove, ponudniki internetnih storitev in zasebna podjetja.
Odločitve o politiki, ki jih sprejme vsak regionalni internetni register, pomagajo ohranjati nemoteno delovanje interneta. Nadzorovana registracija preprečuje kopičenje in kopičenje končnega števila naslovov IP in številk AS, ki so na voljo. Učinkovito usmerjanje je odvisno tudi od registrov in brez njihovega vzdrževanja bi internet postal okoren in manj stabilen. Odpravljanje težav s sistemom bi bilo izjemno težko brez edinstvenih identifikacijskih številk za odkrivanje napak in težav.
Metode doseganja teh ciljev se med agencijami razlikujejo. Vsak regionalni internetni register deluje neodvisno in je sposoben upoštevati zahteve in vire, ki so edinstveni za to regijo. Vsi registri uporabljajo transparentne politike odločanja in spodbujajo samoregulacijo v regiji in v informacijski industriji.