Reforma priseljevanja se nanaša na uradne spremembe, ki jih je sprejela vlada države v zvezi s svojo politiko priseljevanja. Zakon DREAM v Združenih državah Amerike je primer takšnih zakonodajnih sprememb. Te spremembe so lahko v prid odprtemu priseljevanju ali vodijo v zmanjšanje priseljevanja. Poleg tega se lahko kot odgovor na nezakonito priseljevanje izvede reforma priseljevanja. Dejavniki, ki vplivajo tako na zagovornike kot nasprotnike reforme priseljevanja, vključujejo stanje gospodarstva v državi, delež vladnih izdatkov, povezanih s priseljevanjem, gostoto prebivalstva in skrbi za nacionalno varnost.
Države, ki se soočajo s povečanjem zakonitega ali nezakonitega priseljevanja ali trpijo zaradi upadanja prebivalstva zaradi staranja ali nizke rodnosti, se pogosto srečujejo s pozivi k reformi priseljevanja. Prav tako lahko zagovorniki reforme priseljevanja zahtevajo takšne spremembe za pomoč ljudem v državah tretjega sveta ali živijo pod zatiralskimi vladami. Spremembe zakonodaje o priseljevanju v državi so lahko potrebne tudi, če ima razred priseljencev določen nabor spretnosti ali ozadja, ki se štejejo za zaželene za prebivalstvo ali ogrožajoče za prebivalstvo.
V obdobjih gospodarskih pretresov lahko predlagatelji peticij za reformo priseljevanja poskušajo vzpostaviti politike, ki odvračajo od priseljevanja. To še posebej velja, če velik delež priseljencev sprejme zaposlitev za plače, nižje, kot bi jih sprejel domači ali naturalizirani državljan. Ena od utemeljitev za to je, da priseljenci s tem, ko se strinjajo, da bodo delali za manj, ustvarjajo finančno stisko za državljane, saj znižujejo plače, zmanjšujejo pogajalsko moč delavcev in povečujejo ponudbo razpoložljivih delavcev – kljub stagnaciji povpraševanja po takih delavcih.
Kot razlog za omejevanje priseljevanja je izpostavljen tudi vpliv priseljencev na izdatke države. Zagovorniki omejenega priseljevanja pogosto navajajo, da skupina priseljencev uporablja vladne socialne programe, kot so javne šole, socialna pomoč, stanovanjski boni in subvencije za zdravstveno varstvo. V skladu s tem stališčem zagovorniki reforme priseljevanja menijo, da denar, ki ga vlada porabi za pomoč priseljenskemu prebivalstvu, prispeva k proračunskemu primanjkljaju države ali pa bi ga bilo bolje dodeliti državljanom.
Reforma priseljevanja se lahko uporabi tudi za zagovarjanje liberalne politike priseljevanja. Razlogi za takšne zahteve lahko temeljijo na humanitarnem prepričanju, želji po združevanju družin, potrebi po določenem naboru veščin, ki jih zagotavljajo priseljenci, ali potrebi po povečanju prebivalstva, da bi spodbudili gospodarstvo države. Nekatere države imajo loterijske sisteme, ki državljanom na revnih ali represivnih območjih zagotavljajo državljanstvo. Poleg tega imajo lahko nekateri priseljenci določene nabore spretnosti, ki jih domačemu prebivalstvu države primanjkuje. Tudi države z večjim deležem starejših državljanov si lahko prizadevajo povečati priseljevanje, da bi preprečile upad proizvodnje ali porabe, ki spodbuja gospodarstvo.