Redka datoteka shrani pomembne podatke samo na trdi disk računalnika, da prihrani prostor. Ta pristop je lahko uporaben, če datoteke vsebujejo velike bloke ničelnih podatkov, ki jih predstavljajo ničle. Namesto da bi te bloke zapisal, jih sistem ignorira in stisne skupni prostor za shranjevanje, da omogoči več prostora v sistemu. Ko je datoteka dostopna, kopirana ali spremenjena, jo je mogoče razširiti tako, da vključuje te podatke. Številni datotečni sistemi podpirajo to vrsto shranjevanja podatkov.
Pri tipičnem ustvarjanju datoteke računalnik datoteki dodeli bloke za shranjevanje, ki vključujejo ne le smiselne podatke, temveč tudi ničelne informacije. To lahko zavzame različno količino prostora, odvisno od vrste datoteke. Z redko datoteko računalnik shranjuje metapodatke o ničelnih informacijah, ne pa samih ničelnih informacij. Posledično je celotna datoteka veliko manjša, saj vključuje samo bloke bistvenih informacij, brez ničelnih blokov.
Sistem uporablja metapodatke kot posnetek gradiva za kasnejšo obnovo. Uporabniki lahko dostopajo do redke datoteke, da spremenijo vsebino, jo kopirajo, prenesejo in izvedejo druga dejanja. Eden od previdnostnih ukrepov pri redki datoteki je, da se ob dostopu do nje lahko razširi. V primeru situacije, kot je kopiranje datoteke, je morda prevelika za medij po razširitvi, v tem primeru pa lahko vrne napake.
Nekateri pripomočki so na voljo za vzdrževanje redke strukture datotek in ohranjanje majhnih datotek. Uporabljajo se lahko za delo v datotečnem sistemu, ki uporablja ta način shranjevanja. Ohranjanje stiskanja lahko pomaga tudi pri ohranjanju omejene porabe prostora na disku, da zagotovi nemoteno in ustrezno delovanje sistema. Ker se na disku zaseda vedno več prostora, ima lahko sistem težave z učinkovitim delovanjem, uporabniki pa lahko naletijo na več napak in drugih težav.
Številni sistemi in programski jeziki dovoljujejo ustvarjanje redkih datotek. Pomanjkljivosti formata so lahko premisleki, ko se odločamo o njegovi implementaciji, saj se morajo programerji in uporabniki prepričati, da je primeren. V primerih, ko ni, se orodja, kot je arhiviranje neuporabljenih datotek ali uporaba drugih metod stiskanja, lahko ocenijo kot možnosti za nemoteno delovanje sistema ob shranjevanju informacij, ki jih uporabnik potrebuje. Ko se v sistemu uporabljajo redke datoteke, je pomembno ohraniti dokumentacijo o procesu, ki bo na voljo v primeru težave.