Rečni zajec, Bunolagus monticularis, je vrsta zajcev, ki izvira iz regije Karoo v Južni Afriki, na južnem koncu celine. Samci tehtajo približno 3.3 funte (1.5 kg), samice pa so nekoliko večje in tehtajo približno 4 funte (1.8 kg). Rečni zajci so rjavi, s puhastim rjavim repom, kremasto dlako na trebuhu in grlu ter opazno črno črto, ki poteka od kota ust čez lice do zatilja. Ti kritično ogroženi zajci so nočni, ponoči prihajajo ven, da bi jedli raznoliko prehrano, sestavljeno iz avtohtonega cvetja in trav, nato pa se čez dan skrivajo pod grmovjem ter se čim bolj izogibajo tako vročini kot plenilcem.
Eden od glavnih razlogov, zakaj je rečni zajec ogrožen, je izguba življenjskega prostora. Velik del njegovega naravnega ozemlja je bil spremenjen iz avtohtonih rastlin v obdelano zemljo, zaradi česar je zajcu težje najti primerno hrano in zavetje. Habitat je izgubljen tudi zaradi močne paše ovac. Poleg tega lahko ti zajci postanejo žrtev ohlapnih psov in pasti za jeklene noge, ki vsako leto resno poškodujejo in ubijejo veliko zajcev. S pomočjo organizacij, kot je Projekt za ohranjanje rečnega zajca, si prizadevajo rešiti rečnega zajca.
Projekt Riverine Rabbit Conservation je sestavljen iz številnih skupin, vključno z delovno skupino za ogrožene divje živali Trust Riverine Rabbit, južnoafriškimi nacionalnimi parki, različnimi člani Conservancy, oddelki za varstvo narave zahodnega in severnega rta ter več univerz v Južni Afriki. Vsi ti, pa tudi mnogi drugi, sodelujejo pri ohranjanju rečnega zajca in njegovega bistvenega habitata. Skupino rečnih zajcev vzrejajo tudi v ujetništvu s končnim ciljem, da jih ponovno naselijo v domorodna območja, kjer v naravi ne obstajajo več.
Reševanje ogroženega rečnega zajca je težka, a ne nemogoča naloga. Kmetje se združujejo s sosedi, da bi oblikovali naravovarstvena območja, območja, ki sodelujejo pri zaščiti prostoživečih živali, in velik del uničenja habitatov je prenehal, čeprav bodo avtohtone rastline potrebovale več let, da zapolnijo območja uničenja. Ko se zemlja začne celiti in zajci v ujetništvu so izpuščeni v divjino, obstaja upanje, da se lahko kritično ogroženo populacijo rečnih kuncev vrne z roba katastrofe in ti zajci se lahko spet prosto sprehajajo po regiji Karoo.