Receptorsko posredovana endocitoza vključuje mehanizem, s katerim celice jedo in prebavljajo velike molekule. Nekatere vrste molekul se združujejo z receptorskimi proteini, ki so vgrajeni v plazemsko membrano. Potem ko je plazemska membrana zaprta v notranjost, tvori veziklo okoli molekule, ki jo celica ponotranji. Drugo ime za ta proces je endocitoza, odvisna od klatrina.
Molekule, ki se vežejo na receptorje, se imenujejo ligandi. Receptorji se nahajajo znotraj vdolbinic plazemske membrane, prevlečene z beljakovinami. Ko je ligand pritrjen na membrano, je zaprt in prevleka se loči. Mehurček se nato imenuje endosom, ki se nadalje razdeli na dva ločena mehurčka.
En mehurček vsebuje receptorje, drugi drži molekulo ali delec. Ko se vrnemo na plazemsko membrano, se receptorji reciklirajo, medtem ko se preostali mehurček veže na lizosom. Vsebino razgradi lizosom in jo vključi v citosol celice.
Lipoproteini nizke gostote (LDL) se prenašajo v celice z endocitozo, ki jo posreduje receptor. LDL, ki je aktiven pri transportu lipidov iz jeter v druga področja telesa, omogoča premikanje holesterola in drugih lipidov v krvi in limfi na vodni osnovi. V nasprotnem primeru bi kepe maščobe plavale in motile normalno delovanje krvi.
Zdravniki običajno naročijo laboratorijski test, imenovan lipidni profil krvi, ki meri koncentracijo maščob, holesterola in lipoproteinov, ki so odgovorni za njihovo prenašanje. Visok holesterol v krvi je dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Čeprav ga celice potrebujejo, lahko holesterol, ki ostane v krvnem obtoku, povzroči nastanek plakov na stenah arterij.
Železo prenaša glikoprotein transferin preko receptorsko posredovane endocitoze. Proizveden in shranjen v jetrih ima transferin ključno vlogo pri transportu železa iz tankega črevesa, kjer se absorbira. Transferrinski receptorji v tem primeru ostanejo vezani na ligand, kar se nekoliko razlikuje od presnove LDL.
Poleg endocitoze, ki jo posreduje receptor, v bioloških organizmih deluje več drugih vrst endocitotskih mehanizmov. Ti mehanizmi vključujejo pinocitozo in fagocitozo. Fagocitoza, kar dobesedno pomeni »prehranjevanje celic«, je proces, med katerim celica zaužije delce, kot so bakterije in hrana. Uporabljajo ga protisti in bele krvne celice.
S fagocitozo je delček, pritrjen na površino celice, zaprt v gubah plazemske membrane. Gube tvorijo vakuolo, vrsto membranske vrečke. Pri prebavi delca se lizosom združi z vakuolo.
Pinocitoza dobesedno pomeni “pitje celic”. Drobne kapljice tekočine se vnesejo v celico. Kapljice se ujamejo v luknjice plazemske membrane in tvorijo majhne vezikle, ki spominjajo na drobne posamezne mehurčke. Tekočina v mehurčkih se raztopi v citosolu.