Razvoj odraslih je široko psihološko področje študija, ki se osredotoča na psihološki razvoj odraslih; je podpodročje razvojne psihologije. To široko področje se ukvarja s številnimi vidiki psihologije odraslih, kot so obravnavanje izgube starševskega vpliva, učenje kot odrasla oseba in povezava med psihološkim in fizičnim zdravjem pri odraslih. Ljudje preučujejo razvoj odraslih iz različnih razlogov, od čisto akademskih do tistih s praktičnimi aplikacijami na delovnem mestu. Znanje, pridobljeno s tovrstnimi raziskavami, se pogosto uporablja na delovnem mestu, predvsem pri usposabljanju in pripravi posameznikov za vodstvene položaje v podjetju.
Eden od pomembnih elementov razvoja odraslih se imenuje izguba ali žalost, ki se nanaša na neizogibno izkušnjo izgube staršev in drugih ljubljenih med staranjem. Ljudje se na to in na pomanjkanje starševskega vodstva in vpliva v svojem življenju odzivajo na različne načine. Izguba starša je lahko še posebej težka in boleča za odrasle, ki so v prehodnih fazah svojega življenja, kot je poroka ali rojstvo otroka. Načini, kako se človek sooča z izgubo, lahko pomembno vpliva na preostanek njegovega odraslega življenja.
Mnogi vidiki razvoja odraslih so bolj praktični. Študija pridobivanja znanja odraslih je na primer pomembna, saj lahko boljše razumevanje izobraževanja odraslih omogoči učiteljem, da bolje pripravijo pouk za odrasle. Razumevanje razvoja odraslih pogosto uporabljajo tudi menedžerji z namenom izobraževanja in motiviranja svojih zaposlenih. Študij razvoja odraslih je bil sprva zgolj akademski; informacije, zbrane z akademskimi študijami razvoja, so omogočile kasnejšo praktično uporabo.
Pogosto se misli, da je odraslost čas duševnega in fizičnega upada, vendar to nikakor ni povsem tako. Pozitiven razvoj odraslih je podpodročje razvojne psihologije odraslih, ki preučuje načine, na katere se odrasli razvijajo v pozitivni smeri. Sposobnosti razmišljanja, moralni in etični čut ter čustvena zrelost se na primer s starostjo izboljšujejo.
Drugi pomembni vidiki razvoja odraslih vključujejo nesmerne spremembe, zastoj in upad. Brezsmerna sprememba vključuje spremembe, ki se pojavijo v odrasli dobi in niso niti pozitivne niti negativne. Stasis opisuje lastnosti, ki ostajajo enake. Upad opisuje značilnosti, ki se sčasoma poslabšajo. Upadajoče lastnosti postanejo bolj očitne s starostjo, kot je na primer pogosto pri spominu.