Razstava psov in ponijev se je začela tako, kot že ime pove. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so te predstave nastale kot majhne potujoče cirkuške skupine, ki so se ustavljale v majhnih mestih in na podeželju, da bi prikazale predstave. Predstave so se pogosto odvijale na odprtih javnih prizoriščih, kot sta dirkališče ali občinski park, in so predstavljale predstave živih psov in ponijev, ki so izvajali trike.
Te potujoče skupine so bile razstavljene zlasti na Srednjem zahodu, vodili pa so jih predvsem moški, ki so iskali bogastvo. Pogosto je bila razstava psov in ponijev organizirana z majhnim proračunom, z nič več kot preprosto skupino, ringmasterjem in prisotnostjo več nastopajočih psov in ponijev, ki so bili edina glavna atrakcija. V obdobju, ko je njihova priljubljenost dosegla vrhunec, je bila najbolj znana skupina “Professor” Gentry, ki jo je pravzaprav sestavljala skupina štirih bratov. “Profesor” Gentry je bil le ena redkih predstav, ki se je sčasoma razvila v popoln cirkus z več kot 50 psi in konji. Dve drugi znani razstavi psov in ponijev sta vključevali Sipe & Polman in Harper Brothers.
Ker je bila predstava psov in ponijev bolj stilska kot vsebinska, je ugled teh nastopajočih skupin zbledel. Predstave so bile videti kot bleščeče zaradi njihovega skromnega proračuna in razkošnega razstavljanja na splošno neimpresivnih nastopov. Posledično ga lahko danes razumemo kot predhodnika »pravega« cirkusa. V petdeseta leta prejšnjega stoletja se je iz dejanske predstave spremenila v bolj postransko predstavo, zlasti za otroke, da so lahko jahali ponije in božali pse, medtem ko je glavna atrakcija potekala nekaj bolj veličastnega.
“Razstava psov in ponijev” kot izraz, ki se uporablja v sodobnem pomenu, je popolnoma izgubil svoj prvotni pomen. Pogosto se uporablja za neustrezno izmišljeno vizualno predstavitev, priložnost za fotografiranje, politični govor ali prodajno predstavitev, večinoma za promocijske namene. Ta premik v definiciji je vzporeden z zgodovino vzpona in končnega padca uspeha oddaje.