Kaj je razširitvena rinoplastika?

Povečana rinoplastika je kozmetična operacija, ki se izvaja za povečanje velikosti določenih delov nosu osebe, da bi mu dali bolj estetski videz. Postopek lahko med drugim doda višino nosnemu mostu ali spremeni obliko nosne konice, da poveča njeno projekcijo. Estetski kirurg ima dve možnosti za izvedbo povečave rinoplastike – odprto rinoplastiko ali zaprto rinoplastiko. Pri izbiri posega bo estetski kirurg temeljil na posegu nosu, ki ga pacient želi.

Odprta rinoplastika vključuje zareze na zunanjem delu nosu. Ta postopek omogoča estetskemu kirurgu boljši dostop do kosti nosu in njegovega hrustanca. Izvajanje traja dlje časa in po celjenju pušča majhno brazgotino. Po drugi strani pa pri zaprti rinoplastiki estetski kirurg naredi zareze v notranjosti nosnice, kar mu omogoča manj svobode pri dostopu do delov nosu, ki so namenjeni povečanju. Ta postopek pa osebi prihrani vidno brazgotino.

Materiali za vsadke, ki se uporabljajo pri augmentacijski rinoplastiki, so lahko avtologni ali neavtologni presadki. Avtologni presadki so materiali za vsadke, pridobljeni iz telesa osebe. So hrustančni presadki iz ušesa, reber ali septuma in kostni presadki, ki prihajajo iz rebra, noge ali kolka. Neavtologne so sintetične oblike materialov za vsadke. Medicinski silikon, ekspandirani politetrafluoroetilen (ePTFE) in porozni polietilen so med umetnimi viri materialov za vsadke.

Obstaja nekaj kontraindikacij za povečano rinoplastiko. Pred posegom vsaditve se je treba izogibati nesteroidnim protivnetnim zdravilom, aspirinu in antikoagulantom ter zeliščnim dodatkom. Prav tako se je treba izogibati neavtolognim materialom za presadke, ki bodo povzročili alergije pri osebi, ki je podvržena posegu vsadka. Zdravstveno stanje, ki bo ogrozilo varnost osebe med operacijo, se šteje za kontraindikacijo za povečanje rinoplastike; zato mu ne bi smeli dovoliti, da opravi postopek.

Po operacijski povečani rinoplastiki se bo zaradi otekline obraza čutilo nelagodje. Oteklina bo izginila v nekaj tednih, vendar se bosta začela čutiti togost in odrevenelost v nosu. Otrplost bo izginila po nekaj mesecih, vendar bo togost verjetno trajna. Oseba se bo verjetno izogibala drugim ljudem zaradi otekline, še posebej, če se med obdobjem celjenja na nos natakne opornica kot zaščitni pokrov.

Oseba, ki namerava opraviti augmentacijsko rinoplastiko, se mora zavedati, da ima postopek tehnične omejitve, ki onemogočajo popolno spremembo želenega videza po operaciji. Preden se odloči za nadaljevanje postopka, se mora posvetovati s svojim lepotnim kirurgom za ustrezna navodila. Kirurg bo lahko strokovno svetoval glede možnosti spremembe nosu.