Kaj je razširitev fizičnega naslova?

Razširitev fizičnega naslova (PAE) je metoda pretvorbe računalniškega pomnilnika, vključno s pomnilnikom z naključnim dostopom (RAM) in vsem drugim navideznim pomnilnikom, v splošni sistemski pomnilnik. To je mogoče storiti samo v sistemih, ki so 32-bitni, uporabljajo procesorje x86 in imajo več kot 4 gigabajte (4 GB) pomnilnika. S tem bo imel računalnik pomnilnik za aplikacije in predpomnjenje in ne bo odrezal pomnilnika, kot bi običajno. Upravljanje pomnilnika za razširitev fizičnega naslova je Intel® ustvaril leta 1995 in je bil vključen v številne različne operacijske sisteme (OS).

V 32-bitnih sistemih, ko skupni pomnilnik znaša ali presega 4 GB, ni mogoče uporabiti in dostopati do celotnega pomnilnika. Če računalnik zaženete v načinu razširitve fizičnega naslova, lahko računalnik uporabi ves pomnilnik in ga pretvori v splošni sistemski pomnilnik. To upravljanje pomnilnika je leta 1995 ustvaril Intel® za svojo centralno procesno enoto (CPU) Pentium Pro® in je bil uporabljen v številnih modelih od njegovega nastanka. Ko je ta način omogočen, se hierarhiji pomnilnika doda raven, ki omogoča večjo uporabo pomnilnika, ne da bi računalnik izgorel ali se zrušil.

Fizična razširitev naslova se lahko uporablja samo v 32-bitnih sistemih, če je pomnilnik 4 GB ali več. V drugih sistemih nad 32-bitnimi je lahko način PAE samodejen ali pa se namesto PAE uporabljajo druge sheme upravljanja pomnilnika. To je narejeno za izkoriščanje pomnilnika več kot 4 GB, tako da sistemi z manj pomnilnika ne bodo mogli dostopati do te funkcije, ker se ne bi nič spremenilo, če bi bila omogočena.

Skupna količina pomnilnika, ki se lahko uporablja, je odvisna od operacijskega sistema. Minimalno je 4 GB, naprednejši sistemi pa lahko dostopajo do več kot 100 GB pomnilnika. To običajno uporabljajo strežniški računalniki, saj je za opravljanje vsakodnevnih opravil potrebna tako velika količina pomnilnika. V domačih računalnikih bo minimalna količina običajno zadostovala za večino opravil.

Ko je razširitev fizičnega naslova omogočena, se bo ves pomnilnik pretvoril v sistemski pomnilnik, tako da ga je mogoče uporabiti za aplikacije. To pomeni, da je manj verjetno, da bodo programi iskali po vsebini, in je mogoče uporabiti več aplikacij hkrati brez pomanjkljivosti. Edina možna pomanjkljivost uporabe PAE je ta, da bo pomnilnik pri visoki uporabi imel težave z vedenjem, koliko porabiti za predpomnilnik in koliko za programe, vendar je to redek pojav.