Udeleženci na svetovnih finančnih trgih nenehno inovirajo za ustvarjanje novih naložbenih strategij. Včasih njihove inovacije povzročijo nove finančne produkte. Primer tega je izum kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, razreda finančnih instrumentov, ki vključuje zamenjave kreditnih neplačil. Razmik zamenjave kreditnega neplačila je merilo stroškov za odpravo kreditnega tveganja za določeno podjetje z uporabo zamenjave kreditnih neplačil. Višji razpon zamenjave kreditnega neplačila nakazuje, da trg verjame, da ima podjetje večjo verjetnost, da ne bo sposobno plačati vlagateljem, kar pomeni, da ne bi plačalo svojih obveznic.
Kreditno tveganje je tveganje, da posojilojemalec ne bo mogel odplačati posojila. Na trgu obveznic je kreditno tveganje enako kot tveganje neplačila. Ko vlagatelj kupi obveznico, si podjetje izposodi njegov denar; poplačala mu bo v višini nominalne vrednosti obveznice, ko zapade. Ima pa le jamstvo izdajatelja, da bo podprl plačilo obveznice, tako da če podjetje ne more izpolniti svojih obveznosti, izgubi denar, ki ga je plačal za obveznico. To pomeni, da je izpostavljen kreditnemu tveganju.
Tradicionalno so se vlagatelji v obveznice zanašali na ocene, ki so jih obveznicam podelile agencije, kot sta Moody’s in Standard & Poor’s, da bi dobili informacije o verodostojnosti izdajateljev obveznic; tudi takrat so bili izpostavljeni določenemu tveganju neplačila, tudi če so vlagali v obveznice z najvišjo bonitetno oceno. Ko je bila leta 1998 sklenjena prva pogodba o zamenjavi kreditnega tveganja, se je rodil nov trg, na katerem so vlagatelji lahko trgovali z instrumenti, ki bi ščitili pred kreditnim tveganjem. Ta trg ima dve funkciji. Vlagateljem omogoča trgovanje s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, da se zaščitijo pred kreditnim tveganjem ali poskušajo izkoristiti sposobnost preživetja podjetja. Prav tako je ustvaril okolje, v katerem bi lahko združena modrost vlagateljev postavila ceno za zaščito kreditnega tveganja in dala natančne informacije o tržnih pričakovanjih glede zanesljivosti podjetja.
Zamenjava kreditnega tveganja je dogovor med dvema strankama. Kupec ima v lasti obveznice, ki jih je izdalo podjetje, in se skuša zaščititi pred kreditnim tveganjem. Prodajalec se strinja, da bo prevzel kreditno tveganje v zameno za plačila kupca. Če zadevno podjetje ne izplača svojih obveznic, kar se imenuje kreditni dogodek, mora prodajalec od kupca odkupiti vnaprej določen znesek obveznic podjetja po njihovi nominalni vrednosti.
Razpon zamenjave kreditnega neplačila je način poročanja o stopnji za zaščito pred tveganjem neplačila določenega podjetja. Navedena številka je za letno zaščito in se meri v bazičnih točkah, ki so enake eni stotinki odstotka. Če je razpon zamenjave kreditnega tveganja na primer 500 točk, bi moral vlagatelj plačati pet odstotkov nominalne vrednosti svojih obveznic na leto, da bi zagotovil možnost prodaje svojih obveznic po nominalni vrednosti po kreditnem dogodku.