Koeficient plasiranja je razmerje, ki kaže, kateri odstotek izdaj občinskih obveznic v določenem tednu je bil uspešno prodan. Ko je razmerje visoko, to kaže, da je trg občinskih obveznic močan in da je zanimanje med zavarovanci veliko. Nizek delež pa kaže, da je trg počasen in manjše zanimanje za nove izdaje. Poleg tega, da je kazalnik za trg občinskih obveznic, lahko razmerje plasiranja daje tudi namige o prihodnji usmeritvi gospodarstva na splošno.
Eno opazno razmerje plasiranja je indeks, ki ga tedensko ob četrtkih izračunava The Daily Bond Buyer, publikacija s sedežem v New Yorku, ki se osredotoča na sledenje občinskim obveznicam in poročanje o trendih. Razmerje umestitev vključuje samo ponudbe v vrednosti enega milijona ameriških dolarjev (USD) ali več in je izračunano za prejšnji teden. Arhivi publikacije zagotavljajo informacije o razmerjih umestitev iz prejšnjih tednov, ki jih je mogoče uporabiti za spremljanje dolgoročnih trendov.
Da bi našli razmerje plasiranja, ekonomisti delijo število občinskih obveznic, prodanih v določenem časovnem obdobju, s številom izdanih. Znano tudi kot razmerje sprejemljivosti, lahko ta številka zagotovi pomembne informacije o zdravju trga občinskih obveznic. Poleg tega, da je prikazano kot samostojno razmerje, ga je mogoče zagotoviti tudi v okviru poročila o izdajah obveznic in splošni gospodarski dejavnosti. Publikacije lahko vključujejo tudi grafikone, ki spremljajo razmerje umestitev skozi čas, da bi ponazorili gibanje trga v korist vlagateljev.
Občinam je lahko koristno spremljanje razmerja plasiranja, tako da lahko časovno določijo izdajo nove izdaje za obdobje zanimanja za občinske obveznice, s čimer zagotovijo, da bodo najverjetneje pridobile zavarovalce in obveznice hitro prenesle. Če je trg počasen, nove izdaje morda ne bodo dobro sprejete. Podobno vlagatelje in zavarovalce običajno zanimajo trendi in najnovejše številke, da se lahko dobro odločajo o naložbah.
Nekatere stvari, ki lahko vplivajo na sprejem posamezne ponudbe občinskih obveznic, vključujejo stvari, kot so bonitetna ocena, ki so jo občini dodelile bonitetne agencije, pretekla uspešnost obveznic, velikost ponudbe in splošno ekonomsko zdravje. V depresivnem gospodarstvu lahko na primer občina s slabo bonitetno oceno, ki poskuša izdati veliko ponudbo obveznic, naleti na težave.