Pomemben izračun, ki ga trg uporablja za ugotavljanje, ali podjetje ali sklad deluje učinkovito in dobičkonosno, je količnik stroškov. V poslovnem okolju je količnik odhodkov primerjava različnih stroškov s čisto prodajo. V vzajemnem skladu je to letni izračun, ki kaže, kolikšen odstotek vrednosti sklada porabijo stroški upravljanja.
Razmerje med odhodki za podjetje se lahko izračuna z uporabo skupnih izdatkov, deljenih s skupno neto prodajo, da dobimo splošno sliko dobičkonosnosti. Poleg tega se običajno naredi več ločenih izračunov za posamezne stroške ali skupine stroškov. Vodstvo jih uporablja za ugotavljanje, ali se nekateri oddelki ali stroški učinkovito upravljajo. Na primer, podjetje lahko izračuna razmerje med stroški prodaje tako, da deli stroške prodaje s celotno prodajo. Druge pogoste primerjave so razmerja prodajnih stroškov in razmerja administrativnih stroškov.
Letno se izračuna tudi količnik obratovalnih stroškov za nepremičnine za najem. To se izračuna tako, da se stroški poslovanja delijo z bruto prihodkom od najemnin. Vlagatelji pogosto gledajo na to številko, da ugotovijo, ali se nepremičnina učinkovito upravlja.
Izračun, ki se uporablja za vzajemne sklade, je količnik stroškov upravljanja (MER). Poslovni odhodki vključujejo honorarje, plačane upravitelju sklada ali svetovalcu, pravne stroške, računovodstvo, revizijo, skrbniške storitve, druge administrativne stroške in 12b-1 honorarje. Provizije 12b-1 so stroški trženja, ki jih ima sklad za tržne deleže vlagateljem. Stroški se seštejejo in delijo s povprečno vrednostjo sredstev sklada. Stroški se nato odštejejo od vrednosti sklada, da se določi donos vlagatelju.
Povprečni MER za vzajemni sklad je 1.5 %. Aktivno upravljani skladi, ki so specializirani za določen sektor trga, imajo običajno višje stroške, medtem ko imajo indeksni skladi, ki zahtevajo manj pozornosti upravljanja, nižje stroške. Izračun pa ne vključuje vseh stroškov za vlagatelja, ker ne vključuje nobenih prodajnih provizij, imenovanih obremenitve, ali odkupnine. Skladi, ki se naložijo vnaprej, zaračunajo vnaprejšnjo provizijo, včasih 2 % skupnih naložbenih dolarjev, v zameno za nižje odbitke letnega razmerja stroškov. Sredstva brez obremenitve ne zaračunavajo začetne pristojbine in ocenjujejo celotne letne stroške glede na donos.
Pred vlaganjem v vzajemni sklad mora potrošnik skrbno raziskati administrativne stroške skladov. MER je objavljen v prospektu sklada, pa tudi v večjih časopisih in finančnih spletnih straneh. Če ima sklad 1.8-odstotni količnik odhodkov in pokaže povečanje vrednosti za 5%, bo donos vlagatelju le 3.2-odstoten. Pomembno si je zapomniti, da se odhodki odštejejo od vrednosti sklada, ne glede na to, ali je sklad za leto izkazal dobiček ali izgubo.
Pregled odhodkov in zaslužka pri različnih skladih je pomemben tudi pri odločitvi, ali je bolj donosno plačati provizijo za sklad s predhodno obremenitvijo ali kupiti sklad brez obremenitve z večjim letnim količnikom izdatkov. Zgodovina pretekle uspešnosti je lahko pokazatelj, kako visoki bi morali biti stroški upravljanja v prihodnosti. Drugi dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je, kako dolgo namerava vlagatelj hraniti svoj denar v skladu. Če je pričakovati, da bo naložba kratkoročna, potem verjetno ne bo povrnil začetne provizije v skladu z vnaprej naloženim skladom. Pri dolgoročnih naložbah je lahko ravno nasprotno.