Koeficient kritja obresti meri finančni vzvod podjetja z izračunom njegove sposobnosti plačila obresti za svoja posojila. To razmerje se izračuna tako, da se dobiček podjetja – pred upoštevanjem obresti in davkov – deli z zneskom obresti, ki jih mora podjetje plačati v določenem časovnem obdobju. Višji kot je koeficient, bolje lahko podjetje prenese finančne pretrese zaradi kapitala, ki ga ima v rezervi. Če razmerje pade pod osnovno raven ena, to pomeni, da je plačilna sposobnost podjetja ogrožena, saj je izgubilo zmožnost kritja svojih obresti.
Izposojanje denarja je za mnoga podjetja nujna, saj jim omogoča rast v razvojnih fazah in smiselne naložbe za nadaljnje širjenje. S posojili prihajajo tudi plačila obresti, finančno stabilno podjetje pa mora ustvariti dovolj dohodka, da ne samo opravi ta plačila, ampak ima tudi dovolj rezerv, da prenese bodisi nenaden upad ali dolgotrajen padec prihodkov. Koeficient kritja obresti zagotavlja dobro merilo za to vrsto finančne stabilnosti, zaradi česar je pomembno orodje za tiste, ki se poskušajo odločiti o izvedljivosti potencialne naložbe.
Za izračun količnika kritja obresti je treba izračunati dobiček pred obrestmi in davki ali EBIT. To število je deljeno s skupnimi obrestmi, zaračunanimi družbi. Tako števec kot imenovalec v tej enačbi je treba vzeti iz istega časovnega obdobja, da se zagotovi zanesljivost razmerja kot ocenjevalca finančne moči podjetja.
Pri analizi koeficienta kritja obresti je pomembno določiti referenčno raven za tisto, kar velja za sprejemljivo razmerje. Razmerje 1.5 se pogosto navaja kot standardna minimalna raven za uspešno podjetje. To raven bo morda treba občasno prilagoditi glede na vrsto podjetja, ki se analizira. Na primer, če ima podjetje stalen dohodek, ni treba, da je razmerje izjemno visoko, da se ohrani. Podjetje v panogi, ki doživlja veliko nestanovitnost, bi verjetno potrebovalo višje razmerje kritja obresti, da bi vzdržalo nihanja.
Pomembno je tudi zavedati se, da je razmerje kritja obresti najbolje uporabiti kot kazalnik finančne moči, če ga preučujemo v daljšem časovnem obdobju, kar daje dovolj manevrskega prostora za izravnavo morebitnih kratkoročnih vrhov in padcev. Tisti, ki si želijo še strožje merilne palice, lahko EBIT v enačbi nadomestijo z dobičkom pred obrestmi ali EBI. To bi odražalo davke, ki jih mora podjetje plačati, kar bi natančneje prikazalo, koliko finančnega vzvoda ima.