Razkritje prejemkov se nanaša na zahtevo, da morajo podjetja in druge vrste družb razkriti strukturo prejemkov takih korporativnih subjektov, zlasti način, na katerega se najvišje vodstvo prejema nadomestila. Zakon, ki določa razkritje osebnih prejemkov, prav tako od teh korporacij zahteva, da razkrijejo plačo drugih ključnih članov osebja, ki imajo pomembne položaje v korporaciji. Takšna praksa bo pomagala osvetliti finančne dejavnosti v podjetjih, zato podjetja zahtevajo razkritje prejemkov.
Direktorji in drugi najvišji vodstveni delavci v korporaciji imajo možnost vplivanja na odločitve v svojih različnih podjetjih, razkritje prejemkov pa bo drugim zainteresiranim stranem pomagalo, da si ogledajo finančni profil podjetja, da bi ugotovili, ali taki menedžerji zlorabljajo svojo moč z dodeljevanjem prevelikih plač sebi. Z drugimi besedami, praksa razkrivanja prejemkov bo koristila deležnikom in drugim ljudem, ki imajo lastne interese v podjetju, saj lahko preverijo, ali najvišji vodstveni delavci ne prilastijo sredstev podjetja. Upamo, da bo zaradi te zahteve celoten proces delovanja podjetja postal preglednejši.
Drugi ljudje, ki bi lahko imeli koristi od razkritja prejemkov, so potencialni vlagatelji v podjetje, ki bi morda želeli izvedeti več o finančnih praksah v podjetju. Takšni vlagatelji bodo imeli dostop do finančnih praks in drugih poročil v zvezi s podjetjem z namenom preučevanja praks upravljanja s finančnimi tveganji takega podjetja. Rezultat njihove ocene jim bo povedal, ali ima podjetje dobre obete zaradi učinkovitega upravljanja njihovih financ. Prav tako lahko vidijo zgodovino dobička, da se odločijo, ali bodo njihove naložbe sčasoma izplačale dobre dividende.
Zahteva po razkritju prejemkov s strani korporacij večinoma vpliva na večja ali srednje velika podjetja, ki imajo veliko deležnikov. Samostojnim podjetjem ni treba posebej razkrivati finančnih poslov takšnih podvigov, saj finančne odločitve podjetja na splošno ne vplivajo na deležnike. Poleg tega zahteva, da podjetja razkrijejo svoj sistem prejemkov, nikakor ni zahteva, da razkrijejo občutljive informacije, zaradi katerih bi lahko podjetje postalo ranljivo za konkurente. Večina zakonov o finančnih razkritjih je strukturiranih tako, da morajo podjetja razkriti le določene navedene vrste pomembnih informacij o finančnih prejemkih, od katerih imajo lahko deležniki in potencialni vlagatelji koristi.