Razdeljeno skrbništvo, imenovano tudi skupno skrbništvo ali deljeno skrbništvo, je pravni izraz, ki se uporablja za opis situacije, v kateri ima več posameznikov zakonske pravice do otroka. Obstaja veliko različnih vrst deljenega skrbništva. Izraz bi se lahko na primer uporabil za skupno fizično skrbništvo, skupno pravico do sprejemanja zdravstvenih odločitev za otroka ali skupno pravico do sprejemanja izobraževalnih odločitev za otroka. Vsaka stranka lahko sklene tudi veliko različnih dogovorov, ko gre za to, kako se deli skrbništvo.
Razdeljeno skrbništvo se najpogosteje zgodi v primerih ločitve. Če oba starša želita dostop do otroka, je treba skrbništvo nad tem otrokom deliti. Starša si lahko enakopravno delita skrbništvo – imenovano skupno skrbništvo – v tem primeru se otrok giblje sem ter tja med hišami in si razdeli čas. Starši se lahko dogovorijo tudi drugače, na primer, da ima eden od staršev primarno skrbništvo in druge pravice do obiskov po določenem urniku.
Stranki v ločitvi lahko sami ustvarita ureditev skrbništva, ali pa sodišče odloči namesto njiju, če se ne moreta dogovoriti. Dogovor ali dogovor o skrbništvu v primeru ločitve se običajno sklene v pisni obliki in odobri sodišče. Vsak od staršev mora po zakonu spoštovati pogodbo o skrbništvu. Če ena stranka tega ne stori, se lahko sooči s sodnimi kaznimi, kot je nespoštovanje sodišča ali celo ugrabitev, odvisno od situacije.
Dogovori o skrbništvu ne obstajajo vedno v kontekstu ločitve. Če oba starša otroka nista poročena, lahko sodišče dodeli tudi deljeno skrbništvo, če oba posameznika želita dostop do otroka. V takih primerih mora oče na splošno dokazati svoje starševske pravice, če jih mati izpodbija, da bi bil upravičen do skupnega skrbništva.
Medtem ko se najpogosteje dogovori o skrbništvu med starši, lahko deljeno skrbništvo obstaja tudi v drugih okoliščinah. Na primer, v nekaterih primerih so stari starši ali drugi sorodniki lahko upravičeni do delitve skrbništva nad otrokom. Podobno, če je posameznik, ki ni otrok, nekako nesposoben in potrebuje skrbnika, na primer senilen posameznik ali odrasla oseba z duševno motnjo, ki potrebuje oskrbo in skrbnika, lahko v takih situacijah obstaja tudi deljeno skrbništvo, če več strank izrazi interes. v skrbništvu.