Razcepljeni infinitiv je vrsta jezikovne konstrukcije, ki je pogosta v angleščini, ki je sestavljena iz besedne zveze, ki se začne z besedo “to” in konča z glagolom v svoji nesklonski obliki, vendar ima vmes še prislov. Na primer, besedna zveza “pogumno govoriti” je deljen infinitiv. Mnogi ljudje menijo, da je delitev infinitivov slovnična napaka, vendar je ta trditev sporna. Slovnice in slogovni vodniki pogosto molčijo o pravilu ali navajajo, da se je bolje izogniti cepljenju infinitivov, če je le mogoče, vendar ne navajajo posebej, da je napačno, in po mnenju nekaterih slovničnih strokovnjakov, ni veljavnega pravila proti temu.
Ko želite razumeti, kaj je razcepljeni infinitiv, vam pomaga začeti s tem, da lahko prepoznate infinitiv. Infinitiv je glagolska konstrukcija, ki se začne z besedo “to” in konča z glagolom v najbolj preprosti obliki. Nekateri primeri infinitivov vključujejo izraze, kot so »teči«, »ljubiti«, »videti«, »govoriti« in »jesti«. Če je glagol v drugi obliki, pa ne more biti del infinitiva, saj je napačno reči ali pisati “na jed” ali “na odhod”. Razcepljeni infinitiv nastane tako, da se med besedo »do« in nesklonski glagol vstavi prislov.
Včasih se lahko oseba odloči, da bo infinitiv razdelila tako, da med “to” in glagolom vstavi drugo besedo. To se običajno naredi, da bi bil infinitiv bolj opisen. Oseba bo na primer morda želela reči »pojdi«, vendar tudi dodati besedo »drzno«, na primer »pogumno iti«. Dodajanje prislova lahko bistveno spremeni učinek besedne zveze. Na primer, “hitro jesti” ima drugačen pomen od “jesti”. Pogosto uredniki in učitelji, ki menijo, da so razdeljeni infinitivi slabe slovnične konstrukcije, raje namesto tega prislov prilepijo na konec besedne zveze, na primer v »hitro jesti« namesto »hitro jesti«.
Čeprav obstaja veliko virov, ki navajajo, da ni strogih pravil proti razcepljenim infinitivam, je tudi veliko slovničnih strokovnjakov, učiteljev in urednikov, ki menijo, da so te odločitve napačne ali vsaj slabe. Zaradi tega se lahko posamezniku dobro izogne v formalnih oblikah pisanja. Poleg tega je pogosto najbolje, da so razdeljeni infinitivi preprosti, kot je »hitro branje« in ne »hitro in veselo branje«.