Razcepljeni stavek je posebna stavčna struktura v angleškem jeziku, ki razdeli preprost stavek na enega z glavnim in podrejenim stavkom. Z uporabo te tehnike lahko pisec poudari en del stavka podobno kot govornik z intoniranjem določenih besed. V razcepljenem stavku se beseda »to« pogosto uporablja kot izhodišče, sledi oblika besede »biti« in glavni poudarek stavka, ki ga želi pisec poudariti. Drug način za oblikovanje tega stavka je, da začnete z relativnim stavkom, ki se začne z vprašalno besedo, da postavite glavni poudarek stavka.
Ko nekdo govori množici, lahko s tonom svojega glasu nadzoruje poudarjene točke. Z vnosom določene količine dodatne avtoritete določenim besedam lahko govorec da poslušalcu vedeti, kaj želi, da si zapomni. Pisatelji običajno nimajo tega razkošja, lahko pa pokažejo poudarek z uporabo razcepljene stavke.
Kot primer takega stavka si najprej oglejte preprost stavek: »Želim študirati zgodovino v šoli«. Če vzamemo takšen, kot je, lahko govornik ta stavek poudari na več različnih načinov. S tem, da je stavek razcepljen, lahko pisatelj natančno določi poudarek. Na primer, lahko bi rekel: “Zgodovino se želim učiti v šoli.” To ne pušča dvoma, kje je treba dati poudarek.
Drug način, kako se lahko oblikuje razcepljeni stavek, je uporaba relativnega stavka. Te stavke se običajno začnejo z vprašljivo besedo, kot je “kdo” ali “kaj”. Eden takšnih primerov bi bila preoblikovanje preprostega stavka: “Želim odpotovati v Italijo spomladi.” Lahko se spremeni tako, da se glasi: “Kjer resnično želim potovati, je Italija spomladi.” Ta stavek daje poudarek na Italiji.
S premikanjem besed in stavkov lahko pisec razcepljenih stavkov premakne poudarek kamorkoli želi. Na primer, stavek iz prejšnjega odstavka je mogoče preoblikovati tako, da reče: “Ko želim potovati v Italijo je pomlad.” Lahko se spremeni tudi v stavek: “Želim si spomladi odpotovati v Italijo.” Podobno kot govornik spreminja svojo intonacijo, lahko ti subtilni premiki v besedilu pomenijo spreminjanje poudarka v stavku.