Razbremenilni dokazi so izraz, ki se uporablja za opis dokazov, ki kažejo, da posameznik, ki je obtožen kaznivega dejanja, ni kriv za kaznivo dejanje, ki mu je očitano. Povedano drugače, razbremenilni dokaz je dokaz, ki velja za ugodnega za obdolženca ali obdolženca. To je za razliko od obremenilnih dokazov, ki so dokazi, ki kažejo ali dokazujejo krivdo obdolženca.
Ko je storjeno kaznivo dejanje, je odgovornost organov pregona in pravosodja, da ugotovijo temeljna dejstva primera. To lahko vključuje ugotavljanje, katero kaznivo dejanje je bilo storjeno, kdaj se je dogodek zgodil, kdo je morda storil kaznivo dejanje, kdo je bil viktimiziran in ali obstajajo morebitni motivi za kaznivo dejanje. Ko so zbrani dokazi in dosežen sklep o dejstvih primera, se vlada odloči, ali bo posameznika obtožila storitve kaznivega dejanja.
V mnogih pravnih sistemih po svetu ima obtoženec pravico do sodnega postopka. Med sodnim procesom tako tožilstvo kot obramba sodniku ali poroti predstavita svojo stran zadeve. Ko obe strani končata s predstavitvijo svoje zadeve, sodnik ali porota odločita, ali je obtoženec kriv ali ne.
Tožilstvo bo predstavilo dokaze, ki naj bi okrepili prepričanje vlade v krivdo obtoženega. Tožilec lahko na primer predstavi in zasliši priče, ki so opazovale obdolženca pri storitvi kaznivega dejanja. Ko tožilec predstavi obremenilne dokaze, ki potrjujejo krivdo obdolženca, ima obdolženec možnost, da izpodbija in izpodbija točnost dokazov tožilstva.
Obtoženi lahko predstavi priče, ki ponujajo drugačno različico dogodkov kot priče tožilstva. Obramba lahko zagotovi priče, ki trdijo, da obtoženega ni bilo na območju, kjer in kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno. Pričevanja teh prič bi bila zasnovana tako, da bi dvomila v različico dogodkov, ki jo je navedlo tožilstvo, in s tem dokazala nedolžnost obdolženca.
V mnogih pravnih jurisdikcijah mora tožilec obrambi razkriti vse razbremenilne dokaze, odkrite med postopkom odkrivanja. Če tožilec ne razkrije razbremenilnih dokazov, lahko nastanejo posledice, kot so napačna sodna obravnava, zavrnitev zadeve, ponovno sojenje in pritožba na sodbo, izdano v sojenju. Lahko vodi tudi do disciplinskih ukrepov proti posameznikom, za katere se ugotovi, da so zadržali razbremenilne dokaze.