Rastlinska povrhnjica je voskasti film ali membrana, ki pokriva liste in drugo dermalno tkivo na rastlinskih delih nad tlemi. Voski in polimeri, kot sta cutin in cutan, ki vsebujejo omega hidroksi kisline, ester, epokside in hidrofobne alifatske spojine, sestavljajo kožico. Cutin je poliestrski polimer, cutan pa ogljikovodikov polimer; oboje prispeva k sposobnosti rastline, da uspeva v zračnem okolju. Kutikularne membrane ščitijo rastline predvsem pred izgubo vode, pomagajo pa tudi pri drugih funkcijah dermalnih tkiv, kot je preprečevanje okužb.
V bistvu rastlinska povrhnjica deluje podobno kot človeška koža, saj ščiti rastlino pred izgubo preveč vode, hkrati pa služi kot ovira pred nekaterimi bakterijami, glivami in drugimi organizmi, ki povzročajo škodo. Njegov film pokriva zgornji in spodnji del listov ter druge dermalne predele rastline, ki zajema najvišjo povrhnjico rastlinskega tkiva. Vrhovi listov imajo običajno debelejšo povrhnjico kot poganjki ali spodnja stran listov, saj je vrh lista izpostavljen več soncu, vetru in škodljivcem kot drugo dermalno tkivo.
Pod zaščitno plastjo obnohtne kožice se nahaja zgornja in spodnja povrhnjica rastline ter mezofil, kjer rastlinske celice med fotosintezo pretvarjajo svetlobo v energijo. Brez rastlinske povrhnjice bi proces absorpcije vode, ki je potreben za dokončanje fotosinteze, zahteval veliko večjo oskrbo z vodo za kompenzacijo izhlapevanja. Nastalo bi manj nežnih rastlin in mladih poganjkov, še manj pa bi jih preživelo brez obnohtne kožice, ki bi nudila dodatno zaščito pred bakterijskimi ali drugimi mikroskopskimi okužbami.
Kot del rastlinskega sistema poganjkov – tistih rastlinskih komponent, ki se pojavljajo nad črto tal – je dermalno tkivo sestavljeno iz gostih celic, znanih kot epidermalne celice. Epidermalne celice so odgovorne za izločanje voskastih polimerov in drugih snovi, ki sestavljajo povrhnjico rastline in pomagajo rastlini zadrževati vodo. Topni voski in polimeri, ki jih izločajo epidermalne celice, se širijo po celotni površini listov in poganjkov, da tvorijo zaščitno membrano povrhnjice, ko se ti deli rastline razvijajo in rastejo.
Vse rastline ne proizvajajo kožice. Rastline s peridermom, sistemom epidermalnih plasti na lesnatih rastlinah, ki se najpogosteje omenjajo kot lubje, nimajo rastlinske povrhnjice. Namesto tega imajo te rastline žive notranje peridermalne plasti, kot sta feloderma in skorja, ter mrtve zunanje plasti periderme, znane kot rhytidome ali pluta. Lesne rastline, kot so drevesa, nekatere vrste vinske trte in grmičevje, imajo obrobne plasti in ne povrhnjico.