Rasno nadlegovanje je diskriminacija posameznika na podlagi njegove rase, barve ali etnične pripadnosti. Nadlegovanje se izvaja s fizičnim ravnanjem ali z ustno ali pisno izjavo. V mnogih državah je prepovedano, kjer lahko državljani vložijo pritožbe pri vladni agenciji ali vložijo civilne tožbe, nekateri zakoni o rasnem nadlegovanju pa so del kazenskega zakonika, zaradi česar je kaznivo dejanje kaznivo dejanje. Žrtev nadlegovanja mora pogosto pokazati, da je bila ustrašena, užaljena ali izpostavljena sovražnemu okolju. Številne tožbe vložijo posamezniki v izobraževalnem in delovnem okolju, preprečevanje nadlegovanja na podlagi rase pa je pogosto obveznost, ki jo institucijam in delodajalcem nalaga zakon.
Številne pritožbe glede rasnega nadlegovanja temeljijo na sovražnem govoru ali verbalnem nadlegovanju. Tiste, ki so obtoženi tovrstnega nadlegovanja, pogosto citirajo, ker govorijo rasne žaljivke, sodelujejo v rasnem ustrahovanju ali uporabljajo žaljiv jezik, ki ga je mogoče objektivno razlagati kot rasizem. Na primer, v enem primeru rasnega nadlegovanja, ki je bil vložen pri komisiji za enake možnosti zaposlovanja (EEOC) v Združenih državah, so se temnopolti zaposleni pritožili, da jih delodajalec pogosto imenuje fantje. Komisija je ugotovila, da je bila ta omemba rasna žaljivka, dejstvo, da se je pojavila v določenem časovnem obdobju, pa je povzročilo sovražno delovno okolje. Prijava nadlegovanja vladnim agencijam, kot je EEOC, je ena od možnosti za rešitev teh vprašanj, vendar lahko posamezniki vložijo tudi tožbe zaradi diskriminacije na ustreznih sodiščih.
Nekatera dejanja se lahko po zakonih o diskriminaciji štejejo tudi za rasno nadlegovanje. Sodišče je denimo ugotovilo, da je obešanje zanke z drevesa na šolskem dvorišču oblika nadlegovanja, obtoženi pa so bili obtoženi kaznivega dejanja. Pogoste kazni za kazniva dejanja, ki vključujejo rasno nadlegovanje, vključujejo denarne kazni in zapor. V civilnih zadevah lahko tožniki pogosto tožijo za denarno odškodnino ali pravična pravna sredstva. Tožnik lahko na primer dobi delovno mesto, če sodišče ugotovi, da napredovanje ni bilo podaljšano zaradi maščevanja zoper tožnika zaradi vložitve pritožbe zaradi rasnega nadlegovanja. Upoštevanje rase pri odločitvah o zaposlovanju je še en primer nadlegovanja, ki je podlaga za številne pritožbe, vložene pri vladnih agencijah, ki nadzirajo tovrstne pritožbe.
Posamezniki lahko kršijo zakone o rasnem nadlegovanju, če diskriminirajo na podlagi značilnosti, ki so povezane z določeno raso. Nekatere značilnosti vključujejo lase, težo ali poteze obraza. Na primer, sklicevanje na to, kako nizek je delavec z azijskim poreklom, se lahko šteje za rasno blatenje.