Ledvični ali ledvični rak je vrsta raka, ki se začne v ledvicah. Ti organi, nameščeni ob straneh trebuha, so odgovorni za filtriranje odpadkov in odvečne vode iz krvnega obtoka ter njihovo pošiljanje z urinom; so oblikovani kot fižol. Najpogostejši tip raka ledvic pri odraslih je karcinom ledvičnih celic. Pri otrocih se najpogostejši tip imenuje Wilmsov tumor. Ocenjuje se, da v Združenih državah vsako leto več kot 50,000 ljudi zboli za rakom ledvic; ta številka bo zagotovo višja po vsem svetu.
Običajno se rak ledvic razvije pri ljudeh, starejših od 40 let. Lahko pa se razvije pri ljudeh, ki so veliko mlajši, in nihče ne pozna natančnega vzroka. Obstaja nekaj dejavnikov tveganja, ki povečajo tveganje za nastanek raka ledvic; vključujejo kajenje, debelost, visok krvni tlak in leta dialize. Če ima nekdo nenormalen Von Hippel-Lindau (VHL) gen, je tudi večja verjetnost, da bo razvil to vrsto raka. Ljudje, ki so poklicno izpostavljeni azbestu in kadmiju, so lahko tudi bolj ogroženi. Iz nekega razloga se moškim pogosteje diagnosticira rak ledvic kot ženskam.
V zgodnjih fazah bolezni ima lahko oseba raka ledvic brez očitnih simptomov. V kasnejših fazah je pogost simptom kri v urinu. Bolečina v hrbtu, ki se zadržuje in se nahaja tik pod prsnim košem, lahko kaže tudi na to vrsto raka, kot tudi bulica ali masa, ki se nahaja na strani trebuha. Drugi simptomi lahko vključujejo nepojasnjeno izgubo teže, zvišano telesno temperaturo, utrujenost in splošno slabo počutje.
Oseba lahko doživi simptome raka ledvic, ne da bi sploh imela raka. Na primer, izboklino lahko povzroči cista namesto tumorja. Številne druge simptome lahko povzroči okužba ali druga vrsta zdravstvene težave. Ne glede na vzrok za simptome pa je najbolje, da takoj obiščete zdravnika za diagnozo in zgodnje zdravljenje. Rak, pa tudi številna druga stanja, je pogosto lažje zdraviti v zgodnjih fazah.
Za diagnosticiranje te vrste raka bo zdravnik opravil fizični pregled, preveril splošno zdravje bolnika in občutek za tumorje. On ali ona lahko opravi tudi preiskave urina za preverjanje krvi in drugih znakov raka ledvic. Običajno bo zdravnik naročil laboratorijske preiskave krvi za oceno ravni določenih snovi, vključno s kreatininom, in ugotovil, kako dobro delujejo ledvice. Visoka raven kreatinina lahko kaže na slabo delovanje ledvic.
Zdravnik lahko opravi intravenski pielogram (IVP), ko poskuša diagnosticirati rak ledvic. Za to se v pacientovo veno vbrizga barvilo, ki nato potuje po telesu in se usede v ledvicah. Zahvaljujoč barvilu lahko zdravnik na rentgenskih žarkih vidi tumorje in druge težave. Drugi testi, ki se uporabljajo pri postavljanju diagnoze, so CT, ultrazvok in biopsija. Operacija odstranitve dela ali celotne ledvice se pogosto uporablja za zadnjo besedo pri postavljanju diagnoze; po odstranitvi patolog pregleda ledvično tkivo z mikroskopom.
Po diagnozi zdravnik sprejme ukrepe za oceno stopnje raka. Na 1. stopnji bo tumor majhen in omejen na ledvico; v fazi 2 bo večji, vendar še vedno omejen na ledvico. V fazi 3 se bo rak razširil na tkivo, ki obdaja ledvico, in se lahko razširi na nadledvične žleze ali bezgavke. V 4. fazi se je rak razširil na bolj oddaljene dele telesa, kot so drugi organi.