Radioterapija je oblika medicinske terapije, ki vključuje uporabo ionizirajočega sevanja. Najpogosteje se uporablja za zdravljenje raka in tumorjev ter tudi za pripravo telesa na presaditev kostnega mozga, v tem primeru se obseva celotno telo. Obstaja več različnih vrst radioterapije, za najboljšo izbiro pa se zdravniki običajno odločijo po posvetu s pacientom in drugimi zdravstvenimi delavci, ki imajo izkušnje z onkologijo in radioterapijo.
Ionizirajoče sevanje se kot zdravljenje uporablja že od leta 1899, ko so ga uporabljali za zdravljenje raka dojke. Vendar se zdravniki vse do tridesetih let prejšnjega stoletja niso zavedali celotnega obsega možnih stranskih učinkov radioterapije. Pogosto so dajali previsoke doze in niso uspeli zaščititi sebe in svojega podpornega osebja pred škodljivim sevanjem. Ker so se raziskave radioaktivnih izotopov in ionizirajočega sevanja nadaljevale, se je radioterapija močno spremenila, sodobna različica tega zdravljenja pa je veliko varnejša.
Pri zunanji radioterapiji je ionizirajoče sevanje usmerjeno na pacienta zunaj telesa, običajno z uporabo žarka, ki usmerja sevanje. Nekateri bolniki so tetovirani, da ustvarijo fokus, na katerega se žarek lahko usmeri. Rentgenski žarki, žarki gama in žarki delcev se uporabljajo pri zunanji radioterapiji. Pri interni radioterapiji je sevanje dejansko znotraj telesa, bodisi v obliki vsadkov, ki se kasneje odstranijo, bodisi v obliki zaužitja ali injiciranja.
Ena od pogostih pomislekov glede radioterapije je ideja, da bo pacienta radioaktivnega. To ne velja za zunanjo radioterapijo, vendar lahko notranja radioterapija dejansko povzroči, da je bolnik rahlo radioaktiven. V primeru bolnikov, ki zaužijejo radioaktivne izotope, bodo njihovi telesni odpadki za kratek čas radioaktivni, zato je potrebno skrbno ravnanje.
Cilj radioterapije je poškodovati celice raka ali tumorja, da se prepreči razmnoževanje. To zdravljenje se običajno uporablja v povezavi z drugimi oblikami zdravljenja, ki so zasnovane tako, da olajšajo bolnika, obenem pa upamo, da odstranijo raka ali tumor. V nekaterih primerih se radioterapija uporablja v paliativni oskrbi, ko postane očitno, da bo bolnik verjetno umrl, vendar še vedno doživlja bolečino zaradi tumorjev ali rakavih izrastkov. V teh primerih se medicinsko osebje zaveda, da sevanje pacienta ne ozdravi, lahko pa zmanjša bolečino.
Ko se bolniku priporoča radioterapijo, bo onkolog natančno preučil tveganja in koristi, kar bo pacientu omogočilo, da se odloči na podlagi informacij. Glede na vrsto predpisane radioterapije je lahko obsevanje ambulantni postopek ali pa bo bolnika morda treba hospitalizirati.