Računovodstvo izvedenih finančnih instrumentov je skupek računovodskih načel, ki se uporabljajo za določene poslovne transakcije. Načela veljajo predvsem za postavke, ki so bodisi vgrajene kot del večje pogodbe ali finančni instrument, ki se uporablja za dejavnosti varovanja pred tveganjem. Pravila, ki se uporabljajo pri računovodstvu izvedenih finančnih instrumentov, vključujejo spremembo poštene vrednosti, da se ujema s tržno, ko je določena kot izpostavljenost za varovanje pred tveganjem, pripoznavanje spremenljivih denarnih tokov iz izvedenih finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov, ki so opredeljeni kot izpostavljenost za varovanje tujih valut. Namen računovodstva izvedenih finančnih instrumentov je natančno ovrednotiti postavko za finančno poročanje. Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov je lahko nujen dobiček ali izguba v primerjavi z dobičkom.
Do varovanja poštene vrednosti pride, ko družba določi izpeljane finančne instrumente, ki pripoznavajo spremembe poštene vrednosti sredstva, obveznosti ali trdne zaveze. Dobički in izgube iz teh izvedenih finančnih instrumentov morajo biti v nasprotju z dobičkom v obdobjih sprememb in morajo biti izravnani z varovanimi postavkami, kar pomeni, da je družba ustrezno ali nepravilno zmanjšala tveganje, ki je neločljivo povezano s poslovnim poslom. Posledica tega je, da podjetje pokaže, v kolikšni meri je bilo varovanje pred tveganjem v pogodbi ali finančnem instrumentu neučinkovito pri pobotanju poštene vrednosti postavke. Podjetja običajno želijo izravnati dobičke in izgube, da bi imela ničelni neto učinek na dobiček.
Druga razvrstitev v računovodstvo izvedenih finančnih instrumentov se pojavi pri napovedovanju spremenljivega denarnega toka. Podjetja morajo poročati o efektivnem deležu iz dobičkov ali izgub, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti. Dobički ali izgube so pogosto vključeni v drugi vseobsegajoči donos, pri čemer ostanejo zunaj dejanskega poslovnega dobička. Podjetje mora prerazvrstiti dobičke in izgube, če napovedani posli dejansko vplivajo na dobiček. Neučinkoviti del – dobiček ali izguba – mora nato iti proti dobičku, podobno kot pri prvem računovodskem scenariju izvedenih finančnih instrumentov.
Izvedeni finančni instrumenti v tuji valuti imajo drugačno računovodsko obravnavo. Dobički ali izgube morajo iti na račun vseobsegajočega donosa podjetja. Ta obravnava velja za neto naložbo v tujo operacijo z uporabo tuje valute. Podjetja bi morala te naložbe obravnavati kot nepriznane trdne obveznosti, sicer znane kot vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo. Varovanja denarnih tokov pred tveganjem v računovodstvu izvedenih finančnih instrumentov morajo imeti oznako, ki postavlja izpostavljenost v tuji valuti proti drugim v transakcijah v tuji valuti.
Obračunavanje izvedenih finančnih instrumentov in različne situacije varovanja pred tveganjem so težki in zapleteni procesi. Podjetja bi morala vedno poiskati zunaj poklicnega računovodjo, da zagotovijo, da upoštevajo vsa ustrezna pravila. Pri teh transakcijah so pomembna računovodska pravila za pošteno tržno vrednost. Precenjevanje vrednosti izvedenih finančnih instrumentov lahko povzroči napačne računovodske izkaze. To vodi do slabih ali neučinkovitih odločitev notranjih ali zunanjih deležnikov.