Računalništvo je filozofija in študijsko področje, ki pokriva v bistvu vse vidike dostopa do informacij, zlasti kar se nanaša na računalniško kodo, tehnični inženiring in internetne komunikacije. Nekateri ljudje, ki delajo na tem področju, imajo službo kot programerji, ki uporabljajo algoritme za preučevanje in reševanje kompleksnih problemov in enačb; drugi iščejo načine za izkoriščanje informacijske tehnologije, da bi nekatere naloge postale učinkovitejše ali poenostavljene. V sodobnem času je področje pogosto zelo tesno povezano z najsodobnejšo tehnologijo, vendar to ni bilo vedno tako. Gradniki računalništva – matematični izračuni, sistemi za razvrščanje informacij in logične uganke, ki se uporabljajo za dekodiranje vzorcev – so obstajali že dolgo preden so bili osebni računalniki ali mobilni telefoni sploh izumljeni.
Temeljna načela
Znanost je morda najbolje opisati kot pristop k kompleksnemu upravljanju informacij. Računalniška znanost na svoji najosnovnejši ravni vključuje preučevanje strukture, mehanizacije in izraza algoritmov, ki so metodični procesi za reševanje problemov, in kadar koli je treba povezati dejstva, številke ali nize podatkov, nastopijo njena načela.
Praktični Aplikacije
Upravljanje tehnologije in digitalnih informacij je ena najbolj očitnih aplikacij, vendar raziskovalci uporabljajo ista načela tudi za razumevanje znanstvenih konceptov, kot je genetika, za napovedovanje vzorcev potresov in za razumevanje teorij, kot je Veliki pok. Matematiki, znanstveniki in inženirji običajno stopijo na področje, ko delajo s kompleksnimi enačbami, in celo tisti, ki delajo na področju medicine, humanistike, prava in uporabljajo nekatere bolj računalniške vidike znanosti, ko rišejo demografske podatke, sestavljajo nize podatkov ali iščejo za vzorce v informacijah skozi čas.
Računalniška znanost v spletnem prostoru zagotavlja okvir za spletne strani in integrirane spletne vsebine. Programerji in kodirji uporabljajo informacijske sisteme, da pretvorijo tisto, kar so v bistvu serije številčnih kod, v vizualno grafiko in razumljivo besedilo, po katerem je mogoče enostavno iskati, krmariti in razvrščati.
Programerji so odgovorni tudi za ustvarjanje uporabniških vmesnikov na računalnikih, tablicah in pametnih telefonih ter oblikujejo infrastrukturo, tako da se lahko različne naprave pogovarjajo med seboj. O večini tovrstnega dela se razpravlja v smislu »bitov in bajtov«. Biti pomagajo pri prenosu datotek med stroji, bajti pa so tam, kjer končajo in so najbolj temeljne enote elektronskega merjenja in shranjevanja informacij.
Evolucija polja
Večina ljudi misli na računalništvo kot na novo področje in v kolikor je povezana z mobilnimi tehnologijami in internetom na več načinov je. Algoritemska hrbtenica discipline pa obstaja že stoletja, začenši z najosnovnejšimi kalkulatorji in orodji, ki so najprej začela premikati delo reševanja enačb stran od človeškega uma v področje strojev.
Šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja je ideja o enem samem “računalniku”, ki bi lahko upravljala več programov in ukazov, postala priljubljena. Tudi takrat besedna zveza »računalništvo« ni zares vstopila v besednjak nikogar vse do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja.
Poklicne poti
Večina ljudi, ki študirajo računalništvo na univerzitetni ravni, nadaljuje z delom kot programerji ali računalniški inženirji. Mnogi od teh ljudi bodo pisci kode, ki bodo delali za internetna ali programska podjetja; drugi bodo postali odpravljavci težav z informacijsko tehnologijo, ki bodo vsakodnevnim uporabnikom pomagali rešiti težave, da se naučijo večje učinkovitosti na svojih osebnih ali delovnih računalnikih.
Vendar tovrstno izobraževanje ljudi ne omejuje na delo predvsem z računalniki. Raziskovalci v številnih različnih disciplinah se zanašajo na ljudi s strokovnim znanjem kodiranja, da ustvarijo programe za rudarjenje podatkov, razvrščanje informacij in prepoznavanje vzorcev. Zasebna podjetja in podjetja, ki želijo identificirati določeno demografijo prebivalstva, so nekateri največji porabniki tovrstnega znanja. To je lahko tako zapleteno kot zožitev pojavnosti določenih genetskih označevalcev ali diagnoz bolezni ali tako preprosto kot ciljanje na verjetne potrošnike določenega izdelka. Računalniške kode in enačbe lahko olajšajo pridobivanje teh številk in jih lažje razumejo, ko so v roki.
Zahtevane spretnosti in izobrazba
Reševanje problemov je v središču tega področja in iz tega sledi, da morajo biti ljudje, ki delajo na tem, močni analitični misleci. Najuspešnejši znanstveniki so ponavadi predani, da z nečim pritiskajo naprej, dokler se ne najde določena rešitev, običajno pa morajo imeti tudi veliko potrpljenja, ker lahko iskanje odgovora in rezultatov traja nekaj časa. Običajno je zelo pomembna tudi sposobnost prilagajanja novim in hitro spreminjajočim se tehnologijam.
Številne visoke šole in univerze ponujajo tečaje in diplome iz računalništva. Programi se od šole do šole razlikujejo, vendar običajno združujejo tečaje matematike, logične teorije in statistike s praktičnimi projekti kodiranja in programiranja. Diplomanti na dodiplomski in izredni stopnji so običajno pripravljeni začeti začetno delo s programsko družbo ali raziskovalno skupino, medtem ko tisti, ki pridobijo diplomo, pogosto preidejo na višje svetovalne in vodstvene položaje.
Številne temeljne veščine je mogoče tudi samostojno naučiti. Vadnice za kodiranje in programiranje so na voljo brezplačno na spletu na mnogih mestih in ljudje, ki so nagnjeni k reševanju kompleksnih problemov, pogosto ugotovijo, da lahko poberejo osnove preprosto tako, da preživijo čas z gradivom. Številna najbolje plačana delovna mesta želijo dokazilo o univerzitetni izobrazbi, vendar to nikakor ni težka in hitra zahteva. Sposobnost, da se delo dobro opravi, je pogosto pomembnejša od formalnih poverilnic.