Računalniško kaznivo dejanje je vsaka nezakonita dejavnost, ki se izvaja z uporabo računalnika. Ta opredelitev se lahko razširi na tradicionalna kazniva dejanja, storjena s strojem, kot je ponarejanje denarja, vendar vključuje tudi bolj tehnološko podkovana kazniva dejanja, kot so lažno predstavljanje ali logične bombe. Z uporabo računalnika na ta način lahko kriminalec izvaja nezakonite dejavnosti z večjo anonimnostjo in se lahko znebi več, preden ga ujamejo.
Zalezovanje, nagovarjanje k spolnosti in ponarejanje se lahko štejejo za računalniška kazniva dejanja, če se za njihovo izvršitev uporablja računalnik. Ta kazniva dejanja so lahko storjena z računalnikom ali brez njega, vendar se upoštevajo le, če se računalnik uporablja v procesu njihovega izvršitve. Na primer, če kriminalec uporablja program za grafično oblikovanje za ponarejanje denarja, lahko spada v to kategorijo, tako kot oseba, ki kibernetsko zalezuje drugega z uporabo računalnika za nadlegovanje.
Velikokrat, ko človek pomisli na tovrstno kaznivo dejanje, pomisli na škodo, ki jo lahko povzroči nepooblaščen dostop oddaljenega uporabnika, znanega kot heker, do računalnika. Te vrste kaznivih dejanj so lahko drage in škodljive, hekerji, ki imajo dostop do računalnikov, pa lahko spremenijo, izbrišejo, kopirajo ali poškodujejo podatke. Na primer, če bi heker dobil dostop do osebnega računalnika, bi lahko imel dostop do bančnih računov in številk kreditnih kartic. Če ciljni računalnik pripada večjemu podjetju ali banki, so lahko ogrožene skrivnosti podjetja ter osebni podatki delavcev ali strank.
Druga uničujoča vrsta računalniškega kriminala je napad porazdeljene zavrnitve storitve (DDOS). Pri tej vrsti napada lahko heker najprej prevzame nadzor nad računalniki več ljudi z uporabo neke vrste zlonamerne programske opreme. Nato heker pošlje sporočilo tako imenovanim zombi računalnikom, da pošljejo skoraj neprekinjene zahteve za ogled ciljnega spletnega mesta. Strežnik spletnega mesta lahko obravnava le toliko poizvedb hkrati, zato se zruši ali zavrne storitev zakonitim osebam, ki poskušajo dostopati do strani. Posledično lahko ta napad povzroči težave tako lastniku spletnega mesta kot osebi, ki si ga poskuša ogledati.
Napad DDOS je februarja 2000 pohabil spletna mesta, kot so Yahoo, Amazon, e-bay in CNN. Čeprav strežniki niso bili neposredno napadeni, je napadalec lahko prevzel nadzor nad več drugimi računalniki, ki morda niso imeli ustrezne zaščite. Napadi, kot je ta, poudarjajo, kako pomembno je, da so vsi računalniki zaščiteni pred računalniškim kriminalom. Ker mnogi hekerji uporabljajo zlonamerno programsko opremo za to vrsto kaznivega dejanja, je lahko dobra varnostna programska oprema neprecenljiva pri zaščiti računalnika. Poleg tega lahko ustrezen požarni zid pomaga preprečiti hekerjem dostop do računalnikov brez pooblastila.