Ko se nekdo sklicuje na računalniški arhiv, se običajno sklicuje na določeno vrsto internetnega arhiviranja. Ta vrsta internetnega arhiviranja shrani posnetek indeksne strani spletnega mesta. Lahko pa pomeni tudi drugo vrsto internetnega arhiviranja, pri katerem so objave ali vnosi na spletnem mestu kategorizirani in arhivirani.
Ustvarjanje arhiva indeksnih strani spletnega mesta ima lahko številne prednosti. Prvič, zgodovina spletnega mesta je dokumentirana in jo je mogoče poljubno priklicati. To lahko raziskovalcem pokaže, kako se je spletno mesto razvijalo skozi čas. Pravno bi lahko računalniški arhiv pomagal tudi tistim, ki so vpleteni v pravne spore, tako da bi služil kot dokaz. Računalniški arhiv lahko obdrži veliko vsebine, na primer besedila, ki bi bila izgubljena, ne da bi se arhiv trudil zajeti in shraniti indeksno stran spletnega mesta.
V okviru posamezne spletne strani lahko delujejo tudi računalniški arhivi. Če lastnik spletnega mesta uporablja določeno programsko opremo, ki spodbuja dejanje arhiviranja, kot je priljubljena programska oprema za bloganje, je mogoče računalniški arhiv vzpostaviti z malo ali brez truda s strani lastnika spletnega mesta. Te objave ali vnosi se lahko samodejno arhivirajo glede na datum ali kategorijo po določenem času ali ko jih lastnik spletnega mesta ročno določi kot arhivsko gradivo. Nekatera programska oprema uporabnikom omogoča urejanje objav ali vnosov, tako da se datumi ali kategorije spremenijo ali dodajo in se lahko arhivira.
Indeksno stran je mogoče priklicati z uporabo računalniškega arhiva, vendar elementi strani morda ne bodo delovali, kot da bi bili na delujočem spletnem mestu. Na primer, povezave so morda prekinjene, zvok lahko ne deluje pravilno in slike morda ne bodo prikazane pravilno. Enako lahko rečemo za video ali drugo pretočno vsebino, ki zahteva, da se računalnik uporabnika poveže z gostiteljem. Brez gostitelja v živo lahko vsebina ostane neaktivna. Ko so soočeni s tovrstnimi omejitvami, se uporabniki spomnijo, da je računalniški arhiv lahko v resnici le knjižnica, polna posnetkov spletnih mest, ne pa imenik funkcionalnih spletnih mest.
Računalniški arhiv običajno zbirajo in vzdržujejo osebe, ki niso tesno povezane s spletnimi mesti, ki jih arhivirajo. Običajno so arhivisti tretje osebe, ki preprosto želijo posneti zgodovino interneta ali spletnega mesta. Računalniški arhiv lahko deluje in služi podobno kot digitalna knjižnica. Morda celo pridobi redne pokrovitelje v obliki učenjakov, raziskovalcev ali splošne radovedne javnosti.