»Računalnik srednjega razreda« je ohlapno opredeljen izraz za računalniški sistem, ki je zmogljivejši od osebnega računalnika splošnega namena, vendar manj zmogljiv od velikega računalnika polne velikosti. V večini primerov se računalnik srednjega razreda uporablja kot omrežni strežnik, ko obstaja majhno do srednje število odjemalskih sistemov. Računalniki imajo na splošno več procesorjev, veliko količino pomnilnika z naključnim dostopom (RAM) in velike trde diske. Poleg tega običajno vsebujejo strojno opremo, ki omogoča napredno mreženje, in vrata za povezovanje z bolj poslovno usmerjenimi zunanjimi napravami, kot so obsežne naprave za shranjevanje podatkov. Uporaba računalnika srednjega cenovnega razreda pa ni omejena na podjetja, saj nekateri ljudje gradijo ali kupujejo sisteme srednjega cenovnega razreda, kadar osebni računalniki višjega cenovnega razreda niso zadostni, kot je to lahko v primeru zapletene obdelave slik v realnem času ali računalniških iger.
Ni enotne definicije, kaj je računalniški sistem srednjega razreda. Na splošno se nanaša na sistem z nameščeno strojno opremo, ki ima višje operativne specifikacije, kot jih običajno najdemo na širšem potrošniškem maloprodajnem trgu. Hkrati se sistemi štejejo za srednji razred, ker strojna oprema ni tako zmogljiva kot večji sistem mainframe, ki pogosto uporablja komponente, posebej zasnovane za poslovno ali industrijsko omrežje, varnost in redundanco. Ena opazna razlika med sistemom srednjega razreda in mainframe je v tem, da sistem srednjega razreda pogosto ohranja veliko funkcionalnosti kot samostojen osebni računalnik, medtem ko je mainframe usmerjen predvsem v to, da je omrežni gostitelj.
Centralna procesna enota (CPU) na računalniku srednjega razreda je pogosto večjedrna zasnova, kar pomeni, da na matični plošči deluje več fizičnih procesorskih čipov, ki delujejo v tandemu. To omogoča sistemu srednjega razreda, ki se uporablja kot omrežni strežnik, da hkrati izvaja več neodvisnih procesov, kar povečuje hitrost in učinkovitost računalnika. Velika količina RAM-a in prostora na trdem disku, ki včasih vsebuje več kot terabajt prostora za shranjevanje, omogoča računalniku zagon kompleksne omrežne programske opreme in vzdrževanje velikih baz podatkov.
Ko se uporablja v omrežnem okolju, je računalnik srednjega razreda sposoben delovati kot strežnik za več neumnih terminalov, pri čemer vsa obdelava poteka znotraj strežnika. Za bolj računalniško intenzivne nastavitve, kot so znanstvene simulacije in raziskave, lahko sistem srednjega razreda zahteva, da je vsak odjemalec dejansko funkcionalen osebni računalnik nižjega cenovnega razreda, ki lahko izvede nekaj obdelave sam. Če se uporablja doma, se lahko nekatere prednosti omrežja in hitrosti računalnika srednjega razreda omejijo ali ostanejo neuporabljene, ker je veliko računalniških izdelkov in storitev na ravni potrošnikov, kot je digitalna naročniška linija (DSL) ali nizkocenovna grafična programska oprema, ne morejo izkoristiti povečanih zmogljivosti sistema srednjega tona.