Qi, znan tudi kot chi, je koncept tradicionalnih taoističnih prepričanj, ki izvirajo iz Kitajske. Lahko ga primerjamo z idejo prane v hindujskem verovanju. Qi se dobesedno prevaja kot “zrak” ali “dih” in se nanaša na energijo, ki napaja vse življenje. Iz tega koncepta izhajajo imena več disciplin borilnih veščin, kot sta tai chi ali qi gong. Verjame se, da ne vpliva le na zdravje in dobro počutje posameznika, ampak tudi na srečo, bogastvo in druge elemente življenja na splošno.
Nadzor dihanja je pomemben del številnih borilnih veščin in drugih azijskih duhovnih in fizičnih praks, kot sta kung fu ali celo joga. Nadzor dihanja se uporablja za nadzor gibanja energije skozi telo in je osnova številnih dosežkov borilnih veščin, ki se nekaterim opazovalcem zdijo skoraj nadčloveški. Pomembna je tudi meditativna praksa, za katero se domneva, da močno vpliva na kakovost in gibanje qija.
V tradicionalni kitajski medicini se domneva, da so bolezni posledica motenj v pretoku qi-ja po telesu. Prakse, kot je akupunktura, pomagajo preusmeriti qi v njegove ustrezne kanale. Qi je lahko moten, blokiran ali oslabljen, kar vodi do različnih bolezni ali stanj. Kitajska medicina uporablja tudi zeliščna zdravila in različne rastlinske izvlečke, da poveča ali zmanjša qi v določenih delih telesa in tako pomaga pri dolgotrajnem zdravljenju. Ravnovesje je mogoče obnoviti tudi s posebnimi masažnimi tehnikami, vajami ali meditacijo. K temu ravnovesju prispevata tudi pravilna prehrana in splošna telesna pripravljenost, ki povečujeta zdravje posameznika in sposobnost preprečevanja bolezni.
Qi obstaja v vseh živih bitjih, pa tudi kot bistveni del sveta na splošno. Njegov pretok ne samo po telesu, ampak tudi v naravnem okolju lahko močno vpliva na zdravje in temperament. Tako kitajska prepričanja delujejo tako, da uravnotežijo qi ne le v telesu, ampak tudi v pacientovem domu ali okolici. Feng shui v veliki meri deluje na tem principu z uravnovešanjem toka v posameznem domu ali na delovnem mestu.
Izvajalci holistične medicine včasih združujejo kitajske prakse, kot je akupunktura, s homeopatsko medicino. Druge celostne prakse, ki se včasih kombinirajo s kitajskimi zdravili, vključujejo uporabo eteričnih olj ali posebnega zeliščnega zdravila za različne zdravstvene težave. Tradicionalna kitajska medicina je bolj verjetno sestavljena iz zdravljenja z zelišči, pa tudi iz akupunkture in masažnih tehnik. Prakse, kot je akupresura, izhajajo iz teh tradicionalnih pristopov.