Uhajanje ročice je vrsta puščanja vira, situacija, v kateri aplikacija prekomerno porabi končni računalniški vir, kot je pomnilnik. Do puščanja ročaja pride, ko aplikacija odpre »ročaj«, posebno vrsto sklicevanja na sistemski vir, in tega ročaja ne zapre, ko ga več ne potrebujemo. Lahko zmanjšajo zmogljivost, povzročijo zrušitve aplikacij ali sistema in so lahko simptom večjih napak ali površnega kodiranja v programskem programu. Programerjem je na voljo veliko orodij za odpravljanje težav, ki jim pomagajo pri boju proti puščanju.
V računalniškem programiranju je ročaj struktura, ki se sklicuje na sistemski vir, kot je blok pomnilnika ali datoteka na disku. Ročaji zagotavljajo plast abstrakcije med sistemskimi viri in aplikacijami in jih običajno upravlja operacijski sistem računalnika prek »tabele ročajev«, ki ujema vsak ročaj z virom. Programer lahko uporabi ročaj za sklicevanje na okno, ki ga operacijski sistem nato nariše na zaslonu.
Dobro vedena aplikacija bo sprostila ročke, ki jih ne potrebuje več, s čimer bo sprostila vire in zagotovila, da operacijski sistem na koncu ne bo upravljal vira, ki ni v uporabi. Programske napake, programske napake in nezdružljivost med programsko opremo lahko povzročijo, da se programi držijo ročajev, ki jih ne potrebujejo več. Ko se aplikacija še naprej izvaja, se lahko nabere veliko nepotrebnih ročajev. To je znano kot puščanje ročaja.
Obravnavanje puščanja, tako kot druge vrste puščanja virov, lahko privede do počasnega delovanja, nestabilnosti sistema ali v skrajnih primerih do sesutja računalnika. To je zato, ker ročaji porabijo omejene vire, kot je sistemski pomnilnik, in če aplikacija ustvari preveliko število ročajev, ne da bi jih zaprla, se ti viri izčrpajo. Natančen prag, pri katerem začne puščanje ročaja povzročati težave, je odvisno od operacijskega sistema računalnika, količine razpoložljivega pomnilnika in drugih dejavnikov. Puščanja, pri katerem ostane odprtih nekaj deset ročajev, uporabniki verjetno ne bodo opazili, medtem ko je puščanje ročaja za deset tisoč ali več znak resne napake v kodi aplikacije.
Programerji morajo posvetiti posebno pozornost ravnanju z puščanjem, saj lahko povzročijo težave. Najosnovnejša metoda za diagnosticiranje puščanja ročaja je opazovanje števila ročajev, ki je število ročajev, ki jih ima proces ali aplikacija trenutno odprta, ko se aplikacija izvaja. Upravitelj opravil Windows® lahko prikaže te informacije, pripomočki tretjih oseb za Windows® in druge operacijske sisteme pa so lahko koristni tudi pri prepoznavanju in sledenju puščajočih ročajev.