Pulpektomija je zobozdravstveni poseg, pri katerem se odstrani ves material v pulpni komori in korenskem kanalu zoba. Ta postopek se priporoča, če ima pulpa okužbo, ki je ni mogoče odpraviti. Cilj posega je preprečiti širjenje okužbe, ki bi lahko povzročila izgubo enega ali več zob.
Pulpa je mehko živo tkivo, ki se nahaja znotraj vseh zob. To tkivo vključuje celice, ki proizvajajo dentin, trdi material, iz katerega so narejeni zobje. Ko se pulpa okuži, lahko pacientu povzroči precejšnjo bolečino, okužba pa se lahko razširi na čeljust in na sosednje zobe, zaradi česar je vzrok za veliko skrb. Okužbe je pogosto mogoče prepoznati vizualno, saj se lahko na zobu ali dlesni razvije absces, opaziti pa jih je tudi z rentgenskim posnetkom prizadetega zoba.
Med postopkom pulpektomije bolniku damo lokalni anestetik za zmanjšanje bolečine, čeprav je postopek običajno še vedno neprijeten. V zob je izvrtana luknja, ki omogoča zobozdravniku dostop do pulpe. Z orodji skrbno odstrani ves material, nato pa izpira zob, da odstrani obstoječe sledi okužbe. Nato se zob lahko napolni z inertno snovjo in nato zapečati s krono ali pokrovčkom. Običajno so profilaktični antibiotiki predpisani za zmanjšanje tveganja za razvoj okužbe po posegu.
Pri sorodnem posegu, pulpotomiji, se odstrani samo pulpa iz krone zoba. Pulpotomije so za bolnika manj invazivne, s krajšim časom celjenja in manj neugodja. Tveganje tega postopka pa je, da se okužena pulpa lahko zgreši. Včasih je bolnik morda naročen na manj invaziven poseg, vendar je potrebno resnejše delo, v tem primeru pa bo treba načrt spremeniti.
Druga možnost je ekstrakcija zoba, pri kateri se odstrani celoten zob. Ekstrakcijam se običajno izogibamo, če je le mogoče, ker jih lahko spremljajo težave. Izvlečenje zoba lahko povzroči gnečo, saj se drugi zobje premikajo po ustih, kar lahko povzroči težave pri otrocih, ki imajo zobe, ki še rastejo. Prav tako lahko otežijo prehranjevanje, še posebej, če odstranimo več zob.