Psihologija je široka disciplina, ki si prizadeva analizirati človeški um. Različne discipline na tem področju preučujejo, zakaj se ljudje obnašajo, razmišljajo in čutijo tako, kot se. Obstaja veliko različnih načinov pristopa k psihologiji, od preučevanja vloge biologije pri duševnem zdravju do vloge okolja na vedenje. Nekateri psihologi se osredotočajo samo na to, kako se um razvija, drugi pa pacientom svetujejo, naj jim pomagajo izboljšati vsakdanje življenje.
Zgodovina psihologije sega vsaj v leto 1879, ko je nemški psiholog Wilhelm Wundt ustanovil prvi laboratorij, posvečen izključno psihologiji. Najbolj znan psiholog je morda Sigmund Freud, Avstrijec, ki je ustanovil področje psihoanalize. Čeprav so Freudove teorije imele velik vpliv na najrazličnejših področjih, vključno z literaturo in filmom, se mnoge njegove ideje štejejo za subjektivne z modernega vidika.
Obstaja na desetine različnih poddisciplin psihologije, pri čemer vsaka uporablja nekoliko drugačen pristop k razumevanju uma. Nekatere poddiscipline vključujejo socialno psihologijo, klinično psihologijo, zdravje pri delu in kognitivno psihologijo. Pomembno je omeniti, da lahko tudi znotraj določenega področja obstajajo različni pristopi. Klinična psihologija ima na primer štiri glavne šole: psihodinamično, humanistično, kognitivno in vedenjsko ter sistemsko terapijo.
Področje psihologije je veliko širše od podobe pacienta, ki leži na kavču, se pogovarja s svojim terapevtom ali raziskovalcem, ki preučuje podgano, ki teče skozi labirint. Forenzični psiholog lahko pravnim strokovnjakom pomaga raziskati obtožbe o zlorabi otrok ali oceniti usposobljenost osumljenca. Pravni psiholog lahko deluje kot svetovalec sodniku ali kot svetovalec za sojenje. Industrijsko-organizacijski psiholog bi lahko sodeloval s podjetjem, da bi pomagal najeti najboljše kandidate ali pomagal izboljšati moralo na delovnem mestu. Športni psiholog lahko dela ena na ena z igralcem, da pomaga premagati oviro pri uspešnosti, ali pa sodeluje s celotno ekipo, da bi pomagal izboljšati skupinsko kohezijo.
Psihologijo je treba nadalje ločiti med raziskovalno psihologijo, ki si prizadeva ugotoviti dejstva o umu z izvajanjem eksperimentov, in uporabno psihologijo, ki želi pomagati ljudem pri njihovih težavah. Nekateri poskusi so pokazali, da je uspešnost reševanja problemov samo s psihoterapijo – pogovorom s profesionalnim psihologom – enaka pogovoru s tesnim prijateljem, zato je učinkovitost uporabne ali klinične psihologije kot discipline včasih težko kvantificirati. Druga možnost je, da mnogi bolniki poročajo, da je bila terapija v njihovem življenju zelo koristna.
V primerjavi z drugimi trdimi znanostmi, kot sta fizika in biologija, nekateri kritiki trdijo, da to področje trpi zaradi pomanjkanja znanstvene strogosti. Objektivnost orodij, kot so ankete, s katerimi se v nekaterih primerih zbirajo podatki, je pogosto vprašljiva. To je morda tesno povezano s kompleksnostjo uma, ki ga nismo mogli popolnoma ali v bistvu razumeti. Psihološke študije pa se še naprej izvajajo, da bi poskušali bolje razumeti um in njegovo delovanje.
Področja, kot je nevropsihologija, ki preučuje, kako struktura možganov vpliva na duševno zdravje, uporabljajo tehnologijo nevroslikovanja. Orodja, kot sta funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI) in pozitronska emisijska tomografija (PET), so psihologom pomagala pri vzpostavljanju povezav med duševnimi težavami in biološkimi stanji. Na primer, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo ugotovljeno, da so shizofrenijo v glavnem povzročili biološki dejavniki in ne zanemarjanje matere ali kakšna druga okoljska razlaga.