Protokol za nadzor prenosa je eden od dveh protokolov, ki sestavljata paket internetnih povezav. Ta protokol je v kombinaciji z internetnim protokolom osnova za skoraj ves internetni promet. Ti protokoli so pri uporabi skoraj neločljivi in se za pravilno delovanje popolnoma zanašajo drug na drugega; posledično je paket internetnih povezav običajno okrajšan kot TCP/IP (protokol za nadzor prenosa/internetni protokol). Protokol za nadzor prenosa je odgovoren za razstavljanje in ponovno sestavljanje podatkov, internetni protokol pa skrbi za usmerjanje in prenos.
Internetni promet je predvsem sestavljen iz majhnih podatkovnih izbruhov, imenovanih paketi. Ti paketi vsebujejo informacije, ki se nanašajo na izvor in cilj podatkov, kot tudi nekatere neobvezne dodatne informacije. Pakete ustvari in ponovno sestavi protokol za nadzor prenosa in jih pošlje prek interneta prek internetnega protokola.
Za ponazoritev tega postopka recimo, da se dokument premakne iz oddaljenega računalnika v lokalni. Računalnik prejme ukaz za premikanje, internetni protokol pa določa, kako se mora dokument premikati med računalniki. Internetni protokol nato od protokola za nadzor prenosa zahteva, da dokument razdeli na določen način. TCP nato razdeli dokument v pakete, internetni protokol pa jih pošlje ven.
Ko paketi dokumentov prispejo v lokalni računalnik, jih TCP začne ponovno sestavljati. Najprej preveri, ali jih ima vse in ali so v pravilni obliki – če potrebuje zamenjavo, odda zahtevo za dele, ki jih potrebuje, in počaka, da prispejo. Ko dobi vse dele, jih prerazporedi v pravilnem zaporedju in sestavi dokument. Nato jo pošlje v internetni protokol, ki računalniku obvesti, da je datoteka prispela.
Ti procesi predstavljajo veliko večino uporabe interneta. Programi, kot so spletni brskalniki, e-poštni odjemalci in sistemi za prenos datotek, uporabljajo ta osnovni postopek naprej in nazaj za vsako interakcijo. Ta enoten sistem omogoča nepovezanim programom in sistemom, da drug drugemu pošiljajo informacije brez pretvorbe. Ni pomembno, kateri operacijski sistem ali program je poslal informacije, saj je nadzorni protokol dejansko opravil delo.
Ker je to temeljni kamen interneta, se protokol nikoli veliko ne spremeni. To omogoča povratno združljivost sistemov prek interneta. Spremembe protokolov bi povzročile, da bi starejši stroji trajno prekinili povezavo. Tudi brez skupne posodobitve je sistem tako preprost, da le redko zahteva dodatno spremljanje ali pozornost.