Protimonopolno pravo se nanaša na urejanje nepoštenih poslovnih praks, ki zavirajo prosto trgovino in zdravo konkurenco med podjetji, ki zasedajo isti industrijski tržni sektor. To je široka definicija, ki v bistvu pomeni preprečevanje razvoja monopolov. Vendar pa obstajajo dodatni cilji za uveljavljanje protimonopolne zakonodaje. Prvič, potrošniki so zaščiteni pred obremenitvijo z nerazumnimi ukrepi za ustvarjanje dobička, kot je dvig cen. Predpisi prepovedujejo tudi plenilsko določanje cen, kar je praksa, da se cene blaga ali storitev tako znižajo, da so obstoječi tržni tekmeci morda prisiljeni odpovedati, novim konkurentom pa sploh onemogočajo vstop na trg.
Drugo področje regulacije vključuje identifikacijo in razpustitev kartelov, ki so ustvarjeni tako, da lahko tržno ceno, proizvodnjo in distribucijo nadzorujejo njeni člani, ki predstavljajo različne poslovne subjekte, ki proizvajajo isto vrsto izdelka. Običajno kartele sestavlja relativno majhno število prodajalcev, saj je tako lažje spremljati tržni delež vsakega od njegovih članov. Vendar pa prej ali slej en član kartela običajno prekrši protokol glede določanja cen, da bi izkoristil trg in pridobil hiter dobiček. Ta dogodek ne samo, da uniči kartel zaradi učinkovitega delovanja, ampak tudi naredi organizacijo bolj prepoznavno.
Koncept protimonopolnega ali konkurenčnega prava sega v zgodnje Rimljane, ki so sprejeli Lex Julia de Annona, ki je določal, da bi vsak poskus oviranja ladij pri dostavi žita zahteval stroge kazni. Podobni zakoni so bili skozi zgodovino vsiljeni na različnih koncih sveta. Danes protimonopolna zakonodaja ZDA temelji na Shermanovem zakonu iz leta 1890 in Claytonovem zakonu iz leta 1914. V večini Evrope deluje Evropska unija (EU) kot protimonopolna komisija. Pravzaprav je evropsko konkurenčno pravo opisano in urejeno z zakonodajo, ki so jo sprejele vse članice EU, imenovano Pogodba Evropske skupnosti, znana tudi kot Rimska pogodba.
Nedavni primer protimonopolne zakonodaje v zgodovini ZDA je Microsoftova protimonopolna tožba, vložena leta 1998, v kateri je trdilo, da je podjetje kršilo zakone o konkurenci s tem, da je svoj operacijski sistem povezalo z lastno blagovno znamko brskalnika. Pravzaprav je to samodejno postavilo podjetje kot monopol na trgu brskalnikov preprosto zaradi dejstva, da je vsak potrošnik, ki je kupil kupljen osebni računalnik, imel tudi programsko opremo brskalnika. Aprila 2000 je zvezni sodnik ugotovil, da je podjetje s temi dejanji izkoristilo trg brskalnikov in s tem zaviralo konkurenco drugih ponudnikov. Zanimiv je podatek, da je šele leto pozneje debitiral protimonopolni film s primernim naslovom Antitrust, ki je upodobil velikansko programsko podjetje na čelu z izvršnim direktorjem, ki ga igra igralec Tim Robbins. Kritiki in oboževalci filma menijo, da sta programsko podjetje in glavni lik filma zelo podobna Microsoftu in njegovemu ustanovitelju Billu Gatesu.