Protiglivično sredstvo je snov, ki ubija glive ali zavira njihovo rast. Obstaja veliko vrst protiglivičnih sredstev, ki se uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni in stanj, ki jih povzročajo glive. Nekatera od teh učinkovin so aktualna, druga pa so namenjena zaužitju. Številna protiglivična sredstva je mogoče kupiti brez recepta za uporabo brez zdravniškega navodila, vendar so nekatera na voljo le na recept.
Ena vrsta protiglivičnega sredstva se imenuje sistemsko protiglivično sredstvo. Ta tip se običajno jemlje peroralno, čeprav jih zdravniki včasih dajejo intravensko, kar pomeni skozi veno. Nekatera pogosto predpisana protiglivična zdravila so flukonazol, ketokonazol in terbinafin.
Lokalna sredstva so namenjena nanašanju na kožo ali nohte, nekaj pa jih je mogoče nanesti v telesne votline. Obstajajo tri primarne kategorije lokalnih protiglivičnih učinkovin: azoli, alilamini in benzilamini ter polieni. Vsaka kategorija deluje na uničenje gliv na nekoliko drugačen način.
Polieni ubijajo celice gliv. To naredijo tako, da se vežejo na svoje celične membrane in povzročijo, da puščajo. Ta vrsta lokalnega protiglivičnega zdravila je bila ena prvih, ki so jo razvili. Pogosto uporabljene vrste polienov vključujejo nistatin in amfotericin B.
Azoli so še ena vrsta lokalnih protiglivičnih sredstev. Delujejo tako, da blokirajo kritično snov, imenovano ergosterol, v celičnih stenah gliv. To oslabi celično steno, kar povzroči, da celice sčasoma odmrejo. Med pogosto predpisanimi azoli so klotrimazol, ketokonazol, mikonazol in oksikonazol.
Alilamini in benzilamini so še en razred lokalnih protiglivičnih zdravil. Ta lokalna zdravila delujejo podobno kot azoli, saj vplivajo na ergosterol. Vendar pa posegajo v to snov že prej v njenem proizvodnem procesu. Kot taki so koristni tako za zaviranje rasti kot za uničenje gliv. Med pogosto uporabljenimi vrstami protiglivičnih sredstev v tem razredu so butenafin, naftifin in terbinafin.
Kot pri drugih vrstah zdravil lahko protiglivična sredstva povzročijo neželene učinke, ne glede na to, ali se uporabljajo v prosti prodaji ali na recept. Med stranskimi učinki, ki so možni pri lokalnih zdravilih, so pekoč občutek, srbenje, manjša bolečina in izpuščaj, kjer se nanese protiglivično sredstvo. Sistemska zdravila so običajno na voljo le na recept in lahko povzročijo želodčne motnje, koprivnico, izpuščaje, srbenje, motnje vida in okusa ter glavobole.
Večina ljudi, ki uporabljajo protiglivična zdravila, nimajo stranskih učinkov. Vendar pa lahko sistemska protiglivična zdravila pri nekaterih ljudeh povzročijo hude neželene učinke. Nekatera od teh zdravil lahko na primer poškodujejo jetra in ledvice. Lahko celo poškodujejo srce in zmanjšajo število belih krvnih celic, kar mu lahko oteži boj proti okužbam. Zaradi teh razlogov zdravniki pogosto spremljajo zdravje svojih pacientov, medtem ko se ta zdravila uporabljajo.