Protekcionizem je ekonomska politika, ki naj bi koristila domačim proizvajalcem blaga in storitev. V državi s protekcionistično politiko so domači proizvajalci pred konkurenco tujim podjetjem izolirani z vrsto ovir za uvoz. S subvencijami jih lahko podpira tudi neposredno država. Nasprotje protekcionizma je svobodna trgovina, v kateri je blago prosto dovoljeno čez mejo. Številne države podpirajo svobodno trgovino in bi najraje videle, da se protekcionistična gospodarska politika popolnoma prepove. Podpisniki Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) in članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) so na primer običajno zagovorniki proste trgovine.
Logika protekcionizma je, da domača industrija lahko trpi, ko se sooči s tujim uvozom, ki je na voljo po nižjih cenah zaradi nižjih stroškov dela, lažje dostopnih naravnih virov ali tujih državnih subvencij, ki proizvajalcem pomagajo ohranjati nizke stroške. Z uvedbo strogih uvoznih carin in kvot lahko vlada teoretično poveča trg za domače blago, tako da v bistvu trg zapre tujim proizvajalcem. To pa je namenjeno koristi domačemu gospodarstvu.
Kadar omejitve pri uvozu spremljajo državne subvencije domačim podjetjem in državne izvozne subvencije za spodbujanje izvoza domačih izdelkov, je protekcionizem namenjen domačim podjetjem. Vendar to ni vedno tako. Zaradi pomanjkanja konkurence imajo lahko podjetja manj zanimanja za razvoj inovativnih novih izdelkov, pri čemer se držijo starih izumov in tehnologij. Lahko se soočajo tudi z izvoznimi ovirami, saj se tuje države na protekcionizem pogosto odzovejo z lastno protekcionistično politiko.
Posamezni državljani lahko trpijo tudi zaradi protekcionizma, saj lahko ugotovijo, da se cene blaga in storitev napihnejo. Brez nizkocenovne tuje konkurence si lahko podjetja privoščijo, da za svoje blago in storitve zaračunajo, kar želijo, kar pomeni, da lahko potrošniki plačujejo cene, ki so veliko višje od tistih, ki jih plačujejo ljudje v drugih regijah sveta. Lahko jih jezi tudi pomanjkanje inovativnosti ali lobirajo za večjo svobodo izbire med izdelki.
Zagovorniki protekcionizma trdijo, da lahko pomaga nastajajočim industrijam tako, da jih izolira od odprtega trga, dokler niso dovolj močne za samostojno delovanje. Protekcionizem tudi teoretično ščiti domače zaposlovanje, tako da spodbuja podjetja, da zaposlujejo doma, in ga je mogoče uporabiti za spodbujanje življenjskih plač in boljših ugodnosti za zaposlene. Zagovorniki poudarjajo, da je protekcionizem mogoče uporabiti tudi za pritisk na tuje narode, naj izboljšajo pogoje za svoje delavce.
SmartAsset.