Prostovoljna odpoved nastopi, ko se zaposleni odloči za prenehanje delovnega razmerja na delovnem mestu. Drugi način zapustitve službe je seveda neprostovoljna odpoved, pri kateri delavca delodajalec prisili k odhodu. Zaposleni se lahko odločijo zapustiti službo iz več razlogov: morda so našli drugo delovno mesto, ki bolje ustreza njihovim ambicijam in potrebam; morda ne bodo mogli več delati iz osebnih razlogov; morda ne marajo delati za svojega delodajalca; ali pa se morda upokojijo. Poslovni bonton običajno zahteva, da zaposleni ob prostovoljnem zapuščanju delovnega mesta obvesti o odpovedi v dveh tednih. Prostovoljna odpoved se lahko nanaša tudi na odločitev o odpovedi podjemne pogodbe.
V nekaterih primerih je prostovoljna odpoved taktika, ki jo uporablja zaposleni, ki želi odpustiti, preden ga delodajalec odpusti. Pri tem lahko zaposleni izstopi iz podjetja na način, ki se zdi bolj časten in manj v zadregi. Prostovoljna odpoved se v takih primerih pogosto imenuje odstop. Eden najbolj znanih primerov tovrstne prostovoljne odpovedi se je zgodil, ko je ameriški predsednik Richard Nixon odstopil s predsedniškega mesta, da bi se izognil obtožbi s strani kongresa zaradi škandala Watergate.
Drug poseben primer prostovoljne odpovedi se pojavi na delovnem mestu za določen čas, ko se zaposleni strinja, da bo določen projekt delal samo za določen čas. Ob koncu tega projekta preneha delovno razmerje, razen če obe stranki najdeta razlog za nadaljevanje razmerja. Obvezna upokojitev je sprememba te situacije, v kateri določeno delovno mesto zahteva, da se zaposleni upokoji do določene starosti.
Na splošno delodajalci pričakujejo, da bodo v primeru prostovoljne odpovedi prejeli vsaj dva tedna odpovednega roka. Zaposleni bi bilo pametno, da takšnega bontona ne bi kršili, saj bi to lahko trajno pokvarilo sicer popolnoma dober poslovni odnos. Če ostane v dobrih odnosih z delodajalcem, lahko zaposleni obdrži strateško oporo v podjetju, ki bi ga lahko uporabil v primeru, da bi delavec želel ponovno zaposliti.
Pogodbe so predmet tudi prostovoljne prekinitve. Stranka bo na primer morda želela odpovedati pogodbo o kabelski televiziji ali mobilni telefon. Odvisno od storitve, ki je preklicana, in pogojev pogodbe lahko stranka plača pristojbino za odpoved ali razpad. Provizija za razpad je običajno vključena, ko se stranka strinja, da bo plačala storitev za določeno časovno obdobje; da bi se zaščitilo, bo podjetje, ki izvaja storitev, uvedlo kazen za predčasno prekinitev pogodbe.
SmartAsset.