Proračunska omejitev je koncept iz tistega, kar je v ekonomiji znano kot potrošniška teorija, ki kaže, kako je potrošniška sposobnost omejena z njegovimi dohodki ali proračunom. Na primer, če ima potrošnik za porabo samo 100 USD (USD) in želi kupiti nekaj vina po ceni 10 USD na steklenico, si lahko privošči nakup samo 10 steklenic. Kot ekonomsko orodje je mogoče proračunsko omejitev narisati na grafu, običajno pa je prikazana na primeru potrošnika s posebnim proračunom, namenjenim nakupu dveh izdelkov z določenimi cenami. Tak primer bo pokazal številne možne kombinacije dveh izdelkov, ki si jih potrošnik lahko privošči v okviru svojega proračuna.
Koncept proračunske omejitve v bistvu prikazuje razmerje med dohodkom in kupno močjo. Za prikaz tega razmerja ekonomisti običajno uporabljajo osnovni primer potrošnika, ki ima določeno količino denarja in izbira med dvema dobrinama, kot sta dobro A in blago B. Potrošnik pa se lahko odloči za nakup kombinacije blaga A. in dober B glede na njegove/njene želje in posebne potrebe. Vsaka kombinacija je bolj ali manj dosegljiva, dokler je v okviru proračuna. V praksi potrošniki kupijo več kot le dva blaga, vendar uporaba dveh izdelkov v primeru poenostavi stvari.
Za ponazoritev bi lahko razmislili o potrošniku, ki ima proračun 1,000 USD na teden za porabo za dobro A in dobro B. Dober A stane 5 USD, dober B pa 20 USD. V skrajnem primeru se lahko potrošnik odloči, da bo ves svoj denar porabil za blago A, kar pomeni, da lahko kupi 200 enot blaga A na teden. Če bi kupil le dober B, bi pridobil 50 enot na teden.
Na grafu lahko dobro A in dobro B predstavimo na osi Y oziroma X. Os Y je navpična črta, os X pa vodoravna črta na grafu. Z uporabo zgornjega primera je mogoče označiti točko na osi Y pri 200, označeno kot točka A, in drugo točko na osi X na 50, označeno kot točko B. Nato se imenuje naklon proračunske omejitve je mogoče narisati diagonalno od točke do A do B in bo vizualno prikazal vse možne kombinacije dobrega A in dobrega B, omejenega s proračunom 1,000 USD. Naklon prikazuje največje število blaga in storitev, ki jih je mogoče kupiti glede na določen proračun in določene cene.
Na grafu je naklon proračunske omejitve izračunan z naslednjo formulo: »povečanje nad delovanjem«. Z drugimi besedami, »povečanje«, ki je sprememba vrednosti Y, je deljeno s spremembo vrednosti X, ki se imenuje tudi »tek«. V zgornjem primeru bi bila sprememba v Y 200, sprememba v X pa 50, tako da bi bil naklon 200/50, kar je enako 4.
Obstaja tudi tako imenovana medčasovna proračunska omejitev, ki je omejitev porabe, ki je možna v daljšem časovnem obdobju, odvisno od sredstev, ki so na voljo v tem obdobju. To pomeni, da je medčasovna proračunska meja enaka celotnemu dohodku, ki ga potrošnik zasluži ali pričakuje, da ga bo zaslužil v svojem življenju, vključno z vsemi drugimi premoženjem, ki bi ga lahko imel. Ta koncept temelji tudi na dejstvu, da se potrošniki odločajo, kako bodo porabili svoj denar, eden od njegovih namenov pa je, da jim pomaga, da kar najbolje izkoristijo svoje vire, ne glede na to, ali gre za sedanjost ali prihodnost.
Teoretično lahko medčasovna proračunska omejitev pomaga vsem vrstam potrošnikov pri odločitvi, ali bodo denar porabili zdaj ali pozneje v prihodnosti. Na primer, s to teorijo bi lahko naredili nekaj izračunov in ugotovili, da lahko odložijo sedanjo porabo in namesto tega vložijo svoj denar. Ta pristop jih lahko na primer v prihodnosti naredi bogatejših in s tem poveča njihovo potrošniško sposobnost, kar pomeni, da bi lahko sčasoma pridobili več, če bi najprej povečali svoj denar, preden ga porabili.