Kaj je proksimalni zavit tubul?

Proksimalni zavit tubul (PCT) je majhna cevasta struktura znotraj nefrona ledvic. PCT povezuje Bowmanovo kapsulo s proksimalnim ravnim tubulom in je bistvenega pomena za reabsorpcijo vode in topljencev iz filtrata znotraj nefrona. Obloga PCT vsebuje veliko beljakovinskih kanalov, ki uporabljajo tako aktivni kot pasivni transport za premikanje snovi, kot so glukoza in elektroliti, čez sluznico tubulov in v intersticijsko tekočino za reabsorpcijo. Epitelij PCT tudi preprečuje, da bi se odpadni produkti ponovno absorbirali v krvni obtok.

Ledvica vsebuje približno 4 milijone funkcionalnih enot, imenovanih nefroni, ki filtrirajo kri. Vsak nefron je sestavljen iz ledvičnega telesca, proksimalnega zvitega tubula, Henlejeve zanke in distalnega zvitega tubula. Ko kri teče skozi kapilare v ledvičnem telescu, se približno 20 odstotkov plazemske vode izloči v Bowmanovo kapsulo. Ta plazemska voda, znana kot glomerularni filtrat, prehaja v PCT. Beljakovinski kanali znotraj obloge PCT reabsorbirajo nekaj vode in topljencev iz glomerulnega filtrata.

Proksimalne zvite tubule so obložene z epitelijskimi celicami. Te celice so med seboj povezane s tesnimi stiki, ki preprečujejo, da bi odpadni produkti in druge potencialno škodljive snovi prešle med celicami in dosegle krvni obtok. Večina snovi, ki so podvržene tubularni reabsorpciji, so polarne molekule, zato so proteinski kanali potrebni za njihov transport čez celično membrano. Vsaka snov, ki je podvržena tubularni reabsorpciji, ima proteinske kanale, ki so edinstveno primerni zanjo.

Številne drobne gube, imenovane mikrovili v PCT oblogi, povečajo površino, kar poveča prostor, ki je na voljo za proteinske kanale. Proteinski kanali uporabljajo adenozin trifosfat (ATP) za aktivni transport topljencev, ki potujejo proti svojim koncentracijskim gradientom, in pasivno prenašajo tiste, ki se premikajo vzdolž gradienta. Natrij, klorid, glukoza, kalij in bikarbonat so nekatere od topljencev, ki se prenašajo iz glomerularnega filtrata preko membrane tubulne obloge v intersticijsko tekočino. Približno 70 odstotkov reabsorpcije natrija in vode ter 100 odstotkov reabsorpcije glukoze in aminokislin poteka v proksimalnem zvitem tubulu.

Povečanje koncentracije topljencev v intersticijski tekočini povzroči, da postane bolj koncentrirana kot glomerularni filtrat. Nastali osmotski tlak povzroči, da voda pasivno teče čez membrano in v intersticijsko tekočino. Voda in raztopine nato preidejo v peritubularne kapilare in nazaj v krvni obtok. Glomerularni filtrat, ki ni bil reabsorbiran, prehaja iz proksimalne zvite tubule v proksimalni ravni tubul ter v Henlejevo zanko in distalni zavit tubul. Proksimalni zavit tubul reabsorbira snovi, ki jih telo potrebuje, preprečuje ponovni vstop odpadkov v krvni obtok in pomaga spodnjim nefronskim strukturam s prehajanjem tekočine s sestavo in koncentracijo, ki jo potrebujejo za pravilno delovanje.