Računalniški programerji so se od prvih dni jezikov prve generacije z bitno obdelavo razvili v prefinjene logične oblikovalce kompleksnih programskih aplikacij. Programska paradigma je logični pristop, ki se uporablja v programskem inženiringu, ki opisuje, kako se programski jezik izvaja. Programske paradigme so edinstvene za vsak jezik znotraj domene računalniškega programiranja in mnogi programski jeziki uporabljajo več paradigm. Izraz paradigma je najbolje opisati kot »vzorec ali model«. Zato lahko paradigmo programiranja definiramo kot vzorec ali model, ki se uporablja v programskem jeziku programske opreme za ustvarjanje programskih aplikacij.
Programski jeziki so izjemno logični in sledijo standardnim pravilom matematike. Vsak jezik ima edinstveno metodo za uporabo teh pravil, zlasti na področjih funkcij, spremenljivk, metod in predmetov. Obstaja veliko programskih paradigm; primeri vključujejo objektno usmerjeno, proceduralno in strukturirano programiranje. Vsaka paradigma ima edinstvene zahteve glede uporabe in abstrakcije procesov v programskem jeziku.
Za boljše razumevanje koncepta programske paradigme je koristno razumeti zgodovino programskega jezika in programske opreme na splošno. V prvih dneh razvoja programske opreme je bil inženiring programske opreme zaključen z ustvarjanjem binarne kode ali strojne kode, ki jo predstavljata 1 in 0. Te binarne manipulacije so povzročile, da so se programi odzvali na določen način. To zgodnje računalniško programiranje se običajno imenuje paradigma programiranja na “nizki ravni”.
To je bila dolgočasna in nagnjena k napakam metoda za ustvarjanje programov. Programski jeziki so se hitro razvili v “proceduralno” paradigmo ali jezike tretje generacije, vključno s COBOL, Fortran in BASIC. Ti proceduralni programski jeziki definirajo programe v pristopu korak za korakom.
Naslednja evolucija programskih jezikov je bila ustvariti bolj logičen pristop k razvoju programske opreme, “objektno usmerjeno” programsko paradigmo. Ta pristop uporabljajo programski jeziki Java™, Smalltalk in Eiffel. Ta paradigma poskuša abstrahirati module programa v objekte, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.
Poleg teh programskih paradigm obstajata tudi »deklarativno« paradigmo in »funkcionalno« paradigmo. Medtem ko nekateri programski jeziki strogo uveljavljajo uporabo ene same paradigme, mnogi podpirajo več paradigm. Nekateri primeri teh vrst vključujejo C++, C# in Visual Basic®.
Z omogočanjem fleksibilnosti razvijalcem v programskih jezikih je mogoče uporabiti programsko paradigmo, ki najbolje ustreza poslovnim problemom, ki jih je treba rešiti. Z razvojem umetnosti računalniškega programiranja se je razvijalo tudi ustvarjanje programske paradigme. Z ustvarjanjem okvira vzorca ali modela za razvoj sistema lahko programerji ustvarijo računalniške programe, ki so najbolj učinkoviti znotraj izbrane paradigme.