Programska oprema za geokodiranje je vrsta računalniške aplikacije, ki združuje naslove ulic z informacijami na zemljevidu, da zagotovi edinstveno lokacijo za vsak naslov. V bistvu pretvori seznam naslovov v točke na zemljevidu. Večina vrst programske opreme geografskih informacijskih sistemov (GIS) bo vključevala nekatere osnovne funkcije geokodiranja, vendar je na voljo tudi ločena programska oprema za geokodiranje. Nekatera programska oprema za geokodiranje lahko celo izvaja operacije geokodiranja brez seje preslikavanja tako, da poveže naslove v eni bazi podatkov z atributi ulic v bazi podatkov za izvorni zemljevid.
Vrsta zemljevida, ki se uporablja pri geokodiranju, se lahko razlikuje glede na to, kakšen obseg in raven podrobnosti sta potrebna; zemljevidi lahko vključujejo zemljevide zemljiških parcel, poštnih številk ali okrožij. Običajno se za doseganje najbolj natančnih rezultatov uporablja zemljevid na ravni ulic. Izvorni zemljevid bo potreboval bazo podatkov, ki vključuje določene atribute za elemente na zemljevidu. Baza podatkov zemljevidov ulic, na primer, lahko navaja imena ulic in obseg naslovov na vsaki ulici. Za zanesljivo interpolacijo naslova je bistvenega pomena, da imamo točne podatke za zemljevid.
Da bi programska oprema za geokodiranje delovala, potrebuje standardizacijo naslovov. Računalniški program morda ne prepozna, da »St.« je na primer okrajšava za »ulica« v naslovu, zato je naslov »123 Main St.« ne bi bilo mogoče najti kot ujemanje za »123 Main Street«. Vsi zapisi naslovov v bazi podatkov morajo uporabljati enaka pravila za uporabo velikih začetnic in okrajšav. Spletna mesta, ki zagotavljajo navodila za naslove, imajo običajno funkcijo, ki jim omogoča interpretacijo naslovov, ki niso vneseni v standardni obliki.
Programska oprema za geokodiranje bo razčlenila naslove v posamezne komponente. V Združenih državah in mnogih drugih državah je naslov običajno mogoče razdeliti na naslednje komponente: smer predpone ali pripone, vrsta predpone, številka naslova, ime ulice, vrsta ulice in poštna številka. Na primer, v naslovu 692 Hwy 31 N je “692” številka naslova, “Hwy” je vrsta predpone, “31” je ime ulice in “N” je smer pripone. Programska oprema bo na ta način razčlenila vse naslove v bazi podatkov.
Ko sta podatkovna baza atributov zemljevida in zbirka podatkov naslovov vstavljeni v programsko opremo za geokodiranje, lahko aplikacijski procesi poskušajo uskladiti vsak naslov z lokacijo na zemljevidu. Oboje združuje tako, da ujema vnose v vsaki bazi podatkov, neka programska oprema pa bo zagotovila oceno, kako blizu ujemanja najde za vsak naslov. Baza podatkov bo označena z ustrezno koordinato zemljevida, običajno zemljepisno širino in dolžino, iz baze zemljevidov.
Obstaja več načinov, kako programska oprema določi, kam postaviti naslov na zemljevid ulic. Eden od pogostih načinov je metoda enega obsega, pri kateri je vsaki ulici dodeljen en razpon naslovnih številk. Aplikacija bo nato preizkusila naslov in ugotovila, ali sodi v dani razpon številk za to ulico. Če je tako, je točka za lokacijo naslova postavljena na ulico sorazmerno z njeno vrednostjo med končnima točkama obsega ulic. Na primer, če ima ulica obseg naslovov od 500 do 599, bi bila naslovna številka 550 približno na polovici poti med končnima točkama ulice na zemljevidu.