Programiranje OpenGL® je proces, s katerim nekdo ustvari računalniško generirane slike (CGI) s kodo in ne s programom, ki vsebuje grafični nabor orodij. Ta proces pogosto vključuje ustvarjanje kode, ki izvaja številne različne procese, ki jih programska oprema uporablja za prikaz slik. Nekdo lahko uporablja programiranje OpenGL® za ustvarjanje dvodimenzionalnih (2D) slik ali tridimenzionalnih (3D) slik, oboje se pogosto uporablja v video igrah. Ustvarjanje CGI s pomočjo teh programov pogosto vključuje uporabo številnih programskih metod in velike količine kode, ki označuje, kako naj se objekti pojavljajo in delujejo v okolju.
Z uporabo programiranja OpenGL® je mogoče ustvariti različne elemente v CGI ali računalniško ustvarjenih slikah. Ta proces se pogosto začne z ustvarjanjem načrtovalnega dokumenta ali drugega dela, ki programerju omogoča, da v celoti razume, kaj mora ustvariti v OpenGL®. Na tej točki lahko programer začne načrtovati proces programiranja OpenGL®, ki ga mora uporabiti za ustvarjanje predmetov in učinkov, uporabljenih znotraj scene. Ta programer nato ustvari računalniško kodo, ki jo programska oprema uporablja za upodabljanje različnih elementov CGI scene.
S programiranjem OpenGL® je mogoče ustvariti tako 2D ali dvodimenzionalne kot 3D ali tridimenzionalne objekte in prizore, odvisno od pristopa, ki ga uporablja programer. V svoji najpreprostejši obliki lahko oseba uporabi kodo za označevanje točk v prostoru, pri čemer uporablja osi, ki se pogosto uporabljajo za risanje grafov v matematiki. Te posamezne točke, vzpostavljene v programiranju OpenGL®, se imenujejo oglišča. Vsako od njih je mogoče povezati z drugimi točkami s črtami, ki lahko nato ustvarijo različne oblike, te oblike pa lahko ustvarijo 2D slike ali se povežejo skupaj, da tvorijo površino 3D predmeta.
Dodatno programiranje OpenGL® se nato uporablja za vzpostavitev različnih vrst tekstur, ki jih je mogoče uporabiti za objekte znotraj scene. Te teksture so 2D slike, ki so v bistvu ovite okoli 3D predmetov, postopek, imenovan preslikava teksture, zaradi česar so predmeti videti bolj realistični in jim daje več variacij. Programiranje OpenGL® se uporablja za vse te procese, poleg ustvarjanja in dodeljevanja luči v prizoru ter učinkov, kot so megla, ogenj in voda. Prednost uporabe te vrste pristopa je v tem, da je mogoče predmete, ustvarjene s takšnim programiranjem, zlahka prepoznati in replicirati s številnimi računalniškimi sistemi, kar omogoča preprostejše izvajanje programske opreme na različnih nastavitvah strojne opreme.