Profilaksa po izpostavitvi (PEP) za virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), imenovan tudi HIV-PEP, je zdravljenje za ljudi, ki so izpostavljeni ali morda izpostavljeni virusu HIV, s ciljem preprečevanja okužbe. Vključuje zdravila na recept, ki se običajno jemljejo po štiritedenskem režimu, bolnika pa je treba med zdravljenjem nadzorovati in ga testirati, da se preverijo znaki protiteles proti HIV tako po zdravljenju kot po določenem intervalu. Ljudje, ki potrebujejo profilakso po izpostavitvi virusu HIV, vključujejo posameznike, ki so bili izpostavljeni okuženi krvi zaradi vbodov z iglo, poškodb zaradi ugriza in nekaterih vrst spolne aktivnosti.
Pogosta situacija, v kateri se lahko priporoča profilaksa HIV po izpostavitvi, je incident v zdravstveni ustanovi, kjer je nekdo izpostavljen krvi, za katero je znano, da vsebuje HIV, ali od osebe z neznanim statusom okužbe. To je lahko zaradi vboda z iglo, nesreče med operacijo ali zaradi stika krvi s sluznicami v očeh, ustih ali nosu. Na ta način so lahko tudi osebe, ki se prvi odzovejo, kot so policija ali gasilci, izpostavljene HIV-pozitivni krvi.
Žrtvam posilstva se lahko ponudi profilaksa za HIV in druge spolno prenosljive okužbe, ljudje pa lahko zaprosijo za zdravljenje, če imajo nezaščiteno spolno aktivnost z nekom, ki ima HIV, ali v situaciji, ko je prenos lahko tveganje. Profilaksa HIV po izpostavitvi vključuje mešanico zdravil, pri čemer je natančen koktajl odvisen od situacije in protokola, ki se upošteva v dani zdravstveni ustanovi. Bolniki morajo natančno upoštevati režim, pri čemer je skladnost kritičnega pomena. V primeru zdravstvenih delavcev se bodo ljudje morda morali zglasiti pri nadzorniku ali pooblaščencu za varnost, da dobi vsak odmerek, pri čemer se zagotovi, da so vzeti v redu in pravočasno.
Med poizpostavitveno profilakso za HIV lahko ljudje občutijo slabost, bruhanje, zvišano telesno temperaturo in drisko. Številna zdravila so zelo agresivna in stranski učinki so lahko precej neprijetni. Za pomoč ljudem s temi neželenimi učinki, če so hudi, se lahko zagotovijo zdravila. Bolnikom se lahko svetuje tudi, naj opravijo svetovanje, če so bile okoliščine izpostavljenosti travmatične, in da jim pomagajo pri stresu, povezanem s skrbjo za okužbo s HIV.
Izkazalo se je, da jemanje profilakse po izpostavitvi virusu HIV zmanjša tveganje za serokonvertiranje, izraz, ki se uporablja za opis razvoja protiteles v krvi, kar kaže, da je nekdo okužen z virusom. Ta korist naj bi v večini primerov odtehtala tveganja, povezana z jemanjem zdravil. V primeru izpostavljenosti na delovnem mestu mora delodajalec plačati zdravila in vsa druga potrebna zdravljenja.