Produkt odvetniškega dela se nanaša na delo, ki ga je odvetnik opravil v danem primeru. Koncept je pomemben v sodnih postopkih, ko poteka postopek odkrivanja. Odkritje se nanaša na izmenjavo informacij med nasprotnimi strankami v tožbi.
Kadar sta dva posameznika na nasprotnih straneh sodnega postopka – bodisi v kazenskem bodisi v civilnem pravu –, je potrebna izmenjava dokazov. V kazenskem postopku mora tožilec deliti dokaze z obdolžencem, da lahko zgradi obrambo, čeprav obdolženemu ni treba deliti lastnih dokazov. V civilni zadevi morata tako tožnik kot tožena stranka izmenjati dokaze o svojih zadevah.
Vendar odkritje ni absolutna pravica. Prvič, v civilni zadevi mora vsaka stran zahtevati informacije, ki jih želi od druge. Podatki morajo biti neposredno povezani s primerom in ne smejo biti privilegirani.
Zaradi privilegije delo, ki ga je odvetnik opravil na zadevi, ni vključeno v odkritje. Ta izdelek odvetniškega dela lahko vključuje sezname pisnih vprašanj, ki jih ima odvetnik za drugo stran, odvetniško analizo primera, odvetniške opombe o določenem dokumentu ali podanem dokazu ali karkoli drugega, v katerem je odvetnik navedel informacije. ki daje vpogled v strategijo primera.
Produkt odvetniškega dela postane še posebej pomemben, če obstaja omejitev glede določenega dokaza, ki je na voljo. Predpostavimo, na primer, da en odvetnik odstavi ali uradno zasliši nekoga, ki bi se lahko izkazal za relevantno priča bodisi tožnika bodisi tožene stranke. Če priča potem dan pozneje umre, lahko druga stran zahteva odvetniški prepis tega razgovora. Ali bo treba prepise intervjujev obrniti, bo odvisno od tega, ali se štejejo za produkt odvetniškega dela ali ne.
Razlikovanje med izdelkom odvetniškega dela in splošnimi informacijami je pogosto narejeno od primera do primera. Medtem ko so nekatere stvari, kot so zapiski odvetnika iz sojenja, očitno delovni produkt, so druge stvari manj jasno opredeljene, na primer prepisi izjave ali poročilo zasebnega preiskovalca, ki dela na zadevi. Na splošno velja pravilo, da če je gradivo pripravljeno z namenom pravdanja – tudi če ga ni pripravil neposredno odvetnik, ampak ga je pripravil nekdo, ki dela za odvetnika ali stranke ali ga je najel – je privilegiran in zato nima deliti z nasprotno stranjo.