Pritlikavi planet je nova kategorija nebesnih teles, ki jih je leta 2006 ustvarila Mednarodna zveza astronomov. Vključuje nebesna telesa, ki so dovolj masivna, da so sferična, v orbiti okoli Sonca, ki niso sateliti. Ključni dejavnik, ki loči planet od pritlikavega planeta, je, da je planetu moralo uspeti očistiti območje svoje orbite pred naplavinami in drugimi predmeti, medtem ko pritlikavemu planetu ni.
Ko je bila ustvarjena kategorija pritlikavih planetov, so bila tri telesa takoj razvrščena kot taka: Ceres, največji asteroid, zdaj pritlikavi planet; Pluton, v Kuiperjevem pasu, znižan s statusa planeta; in Eris, razpršeni disk predmet, ki se nahaja daleč onstran orbite Plutona. Prav odkritje Eride je delno spodbudilo Mednarodno zvezo astronomov, da je natančneje opredelila, kaj so mislili z besedo »planet«.
Kljub imenu “pritlikavi planet” se pritlikavi planeti ne štejejo za podmnožico planetov, temveč v povsem drugo kategorijo. Predmeti, ki so še vedno manjši od pritlikavih planetov, na primer tisti, ki nimajo dovolj mase, da bi bili sferični, se imenujejo majhna telesa sončnega sistema, kar vključuje komete in asteroide.
Čeprav so prepoznani le trije pritlikavi planeti, astronomi sumijo, da jih je v daljnih delih sončnega sistema kar 200. Obstajajo številni potencialni kandidati za pritlikavi planet, ki jih je treba podrobneje preučiti, da potrdite njihov status. Da je nebesno telo približno sferično, potrebuje premer najmanj 400 km. Najmanjše znano sferično telo danes je luna Mimas.
Obstajajo številni transneptunski objekti s premerom, večjim od 400 km: Varuna, Orcus, Ixion, Quaoar, 2003EL61, 2005FY9 in številni drugi. Čeprav lahko ocenimo njihov premer, je težje oceniti, ali so približno sferični ali ne. To bo zahtevalo močnejše teleskope. Obstaja tudi več velikih asteroidov, ki so lahko pritlikavi planeti: Vesta, Pallas in Hygiea, drugi, tretji in četrti največji asteroid za Ceres.