Kaj je pritisk vrstnikov?

Besedna zveza »vsi to počnejo« je v veliki meri v središču koncepta pritiska vrstnikov. Gre za družbeni vpliv, ki se izvaja na posameznika, da bi ta oseba ravnala ali verjela na podoben način kot večja skupina. Ta vpliv je lahko negativen ali pozitiven in lahko obstaja tako v velikih kot v majhnih skupinah. Večina ljudi to na nek način doživlja v življenju.

Družbeno vedenje

Ljudje smo po naravi družabna bitja, zato ni presenetljivo, da del njihove samozavesti izhaja iz odobravanja drugih. Ta nagon je razlog, zakaj sta odobravanje vrstnikov in strah pred neodobravanjem tako močna sila v življenju mnogih ljudi. Isti instinkt sili ljudi, da se doma oblečejo tako, v službi pa drugače ali da odgovorijo »dobro«, ko tujec vpraša »kako si?« tudi če to ni nujno res. To ima praktičen vidik; pomaga družbi pri učinkovitem delovanju in spodbuja splošno raven samodiscipline, ki poenostavlja vsakodnevno interakcijo.

Pozitiven vpliv vrstnikov

Kljub najpogostejšim povezavam z izrazom pritisk vrstnikov ni vedno negativen. Študent, čigar prijatelji so uspešni v akademskih študijah, se lahko prisili, da se težje uči in dobi dobre ocene. Igralci v športni ekipi se lahko počutijo prisiljeni igrati močneje, da bi ekipi pomagali zmagati. To vrsto vpliva je mogoče izvajati tudi, da bi prijatelja odvrnili od drog ali da bi odraslemu pomagali prevzeti dobro navado ali opustiti slabo. Študijske skupine, razredni projekti in celo knjižni klubi so primeri pozitivnih vrstniških skupin, ki spodbujajo ljudi, da se izboljšajo.

Negativni vpliv

Za nekatere posameznike je iskanje družbene sprejetosti tako pomembno, da postane kot odvisnost; da bi zadovoljili hrepenenje, lahko gredo tako daleč, da opustijo svoj občutek za prav in narobe. Skupine otrok se lahko pridružijo ustrahovanju novincev v šoli. Najstniki in mladi odrasli se lahko počutijo prisiljeni uporabljati droge ali alkohol, biti spolno promiskuitetni ali se pridružiti tolpam, ki spodbujajo kriminalno vedenje. Zreli odrasli se lahko včasih počutijo pod pritiskom, da prikrijejo nezakonito dejavnost v podjetju, kjer delajo, ali pa se na koncu znajdejo v dolgovih, ker ne morejo zatreti skušnjave, da bi kupili hišo ali avto, ki si ga ne morejo privoščiti, da bi ga »ohranili skupaj z Jonesovi.”

Otroci

Ko razpravljamo o pritisku vrstnikov, so otroci in najstniki pogosto v središču pozornosti. Otroci so zaradi nezrelosti in presoje še posebej občutljivi na tovrstne vplive in se pogosto težko uprejo vključevanju v skupinske dejavnosti, tudi če pred tem svari njihova zdrava pamet. Podobno lahko tudi sami vodje skupin zlahka postanejo navdušeni nad svojo močjo nad ostalimi, kar jih vodi k temu, da spodbudijo skupino k dejanjem, o katerih noben posamezen član sam ne bi razmišljal. Številni najstniki se absorbirajo v različne skupine in skupine, preživijo manj časa s svojimi družinami, kar povzroči, da se prej močni družinski vplivi zmanjšajo. To jih izpostavlja večjemu tveganju.

Boj proti negativnemu tlaku

Šole in druge organizacije poskušajo otroke naučiti o nevarnostih negativnega pritiska vrstnikov. Otroke učijo, da vstanejo in so sami, ter jih spodbujajo, naj vljudno zavrnejo stvari, za katere menijo, da so napačne. Prav tako je lahko koristno, da otroke spodbudimo, da sprejmejo ugoden vpliv pozitivnih vrstniških skupin.
Proaktivno starševstvo

Sodelovanje staršev lahko pomaga tudi pri negiranju škodljivega pritiska vrstnikov. Starši lahko naredijo več korakov, med drugim si prizadevajo za izgradnjo tesnejših odnosov s svojimi otroki, spoznavajo tako otrokove prijatelje kot starše teh prijateljev, vedo, kje so njihovi otroci in s kom so, ter zagotavljajo strukturo in disciplino pri doma.

Samozavedanje

Ni dvoma, da so nekateri ljudje bolj ranljivi za pritisk vrstnikov kot drugi in da so nekateri ljudje bolj ranljivi zanj v eni fazi življenja kot v drugi. Bistvo samozavedanja je temelj obvladovanja tovrstnega pritiska. Čeprav je pritisk vrstnikov včasih precej očiten, je lahko tudi tako subtilen, da oseba morda niti ne opazi, da vpliva na njegovo vedenje. Iz tega razloga je pri sprejemanju pomembnih odločitev tvegano preprosto ravnanje z instinktom. Namesto tega bi morali ljudje resno razmisliti, zakaj čutijo, da jih privlači določeno dejanje in ali je prava motivacija preprosto ta, da vsi drugi počnejo isto stvar. »Potekati s tokom« tako rekoč ni vedno slabo, a ker je za posledice še vedno odgovoren vsak posameznik, je pomembno, da je pri odločitvi premišljen udeleženec.