Prislovni samostalnik je beseda, ki služi bodisi samostalniku bodisi prislovu, odvisno od stavka, v katerem je uporabljena. Samostalniki, ki se ukvarjajo z meritvami neke vrste, kot so časovni okviri ali razdalje, so običajno prislovni samostalniki. Tako kot prislovi tudi ti samostalniki običajno spreminjajo glagole, lahko pa spreminjajo tudi pridevnike.
Prislovni samostalniki kot modifikatorji zagotavljajo dodatne podrobnosti o glagolu ali pridevniku. Odgovarjajo na vprašanje merjenja, kot so razdalja, smer ali čas dejanja ali teža ali vrednost stvari. Čeprav se ti samostalniki pogosto pojavljajo na koncu stavka ali blizu njega, jih ne smemo zamenjevati s predmetom stavka. Predmet se nanaša na stvar, na katero dejanje deluje ali se ji dogaja, in tako odgovarja na vprašanje “kaj?”
Na primer, v stavku »vozil sem na sever« je beseda »sever« prislovni samostalnik. Daje dodatne podrobnosti o smeri, v katero se je govornik vozil, in odgovarja na vprašanje “kam”. Prav tako “vozil sem eno uro” označuje dolžino časa, pri čemer odgovori “kako dolgo?”, zaradi česar je “ena ura” tudi prislovni samostalnik. Stavek “vozil sem avto” pa odgovarja na vprašanje “kaj”. Besede »moj avto« so torej predmet stavka.
Samostalniki lahko ostanejo nespremenjeni, če se uporabljajo kot prislovi, ali pa imajo svoje prislovne oblike. Tako kot pri pridevnikih se tudi prislovne oblike samostalnikov običajno končajo s pripono “-ly”. Na primer, v stavku »festival poteka vsako leto« je beseda »letno« prislovna oblika besede »leto«. Beseda “leto” se lahko uporablja tudi kot prislovni samostalnik brez pripone “-ly”: “Ona je delala eno leto.”
Za prislove se pogosto uporabljajo tudi samostalniki, ki označujejo števila in letne čase. Na primer, “dvignila je 20 funtov.” Besede »20 funtov« povedo občinstvu, koliko je dvignila, ne kaj je dvignila, zato delujejo kot prislovni samostalniki. Prav tako v stavku »Heidi začne šolo to jesen« beseda »jesen« služi kot prislovni samostalnik. Ta primer vsebuje tudi predmet: »šola«.
Prislovni samostalniki lahko spremenijo tudi pridevnik v stavku. Pridevnik “vredno” je na primer običajno spremenjen z enim od teh samostalnikov. V stavku »ogrlica je vredna samo dolar« je beseda »dolar« prislovni samostalnik. Ker vrednost označuje odgovor na vprašanje »koliko«, zahteva znesek kot modifikator.