Naloga prislova v stavku je spremeniti glagol, pridevnik ali drug prislov. Prislov količine je prislov, ki se ukvarja s tem, koliko. Običajni kvantifikacijski prislovi vključujejo besede, kot so »vsi«, »oba«, »mnogo«, »vsak« in »nekateri«. Prislove je enostavno prepoznati, ker se običajno končajo na »-ly«, na primer na »počasi«, »srečno« ali »preudarno«. Vendar to ni vedno tako, in to še posebej velja za količinski prislov, saj se noben prislov količine ne konča z “-ly”.
Prislovi so eden od osmih delov govora. So modifikatorji, kar pomeni, da so odgovorni za izboljšanje, razjasnitev, natančno določitev ali celo pretiravanje stavčnih glagolov, pridevnikov ali drugih prislovov. Imajo opisno funkcijo, zato jih pogosto zamenjujejo s pridevniki. Pridevniki pa spreminjajo samo samostalnike ali druge pridevnike. Preprosto: pridevniki ne spreminjajo prislovov, prislovi pa ne spreminjajo samostalnikov.
Poleg “koliko” lahko prislov bralcu pove, kje, kdaj in kako. Obstajajo štiri glavne kategorije prislovov. Načinni prislovi opisujejo, kako se nekdo ali nekaj obnaša, na primer »sumljivo«, »jezno« ali »previdno«. Prislovi kraja opisujejo kje, na primer »znotraj« ali »v bližini«. Prislov pogostosti opisuje, kako pogosto, na primer »včasih« ali »vedno«. Časovni prislovi povedo bralcu, kdaj, na primer »kmalu«, »danes« ali »jutri«.
In prislov količine ne spada v glavno kategorijo prislovov, temveč v majhno podmnožico prislovov. Odvisno od uporabe prislova količine lahko ta specifični modifikator glagolov, samostalnikov ali pridevnikov spada v večje kategorije bodisi prislovov časa bodisi prislovov pogostosti. Tako čas kot pogostost je mogoče količinsko opredeliti, vendar se način in kraj podajata drugim kategorijam prislovov.
Prislovi so zaradi svoje vsestranskosti in zato, ker se pogosto uporabljajo v govoru, v pisanju pogosto pretirano uporabljeni. Pridevnik spremeni samostalnik ali drug pridevnik, ki spreminja samostalnik, zato je pridevnik pogosto postavljen poleg samostalnika, ki ga spreminja. Po drugi strani pa so prislovi, ker spreminjajo različne vrste besed, besednih zvez in celo celih stavkov, pogosto napačno postavljeni. Prislov količine je izjema, ker je manj verjetno, da bo napačno umeščen ali preveč uporabljen kot običajni prislovi “-ly”. Kvantifikacijski prislovi so ponavadi postavljeni v stavek blizu besede ali skupine besed, ki jo spreminjajo.
Morda je najbolj izrazito pretirano uporabljen prislov tisti, ki se pojavi na začetku stavka in zato spremeni vse, kar sledi za njim, na primer »očitno«, »pomembno« ali »v bistvu«. Ta vrsta prislova pove bralcu, kako naj se odzove na celoten stavek. Pisatelj, ki nima samozavesti, da lahko stavek govori sam zase, pogosto uporablja te globalno kvalificirane prislove.