Kolesna prirobnica je okroglo ploščato adaptersko pesto, ki omogoča pritrditev kolesa na os vozila. Kolo je tesno pritrjeno na prirobnico kolesa z maticami, ki se privijejo na vijake, ki štrlijo iz pritrdilne površine prirobnice. Ušesi nato štrlijo skozi stožčaste luknje v kolesu, ko je nameščeno na prirobnico. Matice, ki se same zožijo na mestu stika s kolesom, služijo za natančno centriranje in zaklepanje kolesa. Kolesne prirobnice in ušesne matice so običajen način montaže koles na vsa motorna vozila.
Pri pogonskih kolesih na motornih vozilih so prirobnice koles mehansko blokirane na enem koncu pogonskih osi ali vreten. Vretena so kratke osi, ki so značilne samo za eno kolo na eni strani vozila, medtem ko os lahko vključuje in običajno vključuje več kot eno kolo in obe strani vozila. Drugi konec osi je povezan s pogonom motornega vozila ali je del nje. To je bodisi skozi vrsto zobnikov, jermenov, verig ali gredi. Pri pogonskih kolesih so ležaji, ki rešujejo rotacijsko gibanje kolesa do vozila, med vozilom in osjo.
Kolesa, ki se prosto vrtijo, ki ne poganjajo vozila, imajo običajno svoje kolesne ležaje nameščene med prirobnico kolesa in osjo. Osi se ne vrtijo, na njih pa se vrtijo kolesa in kolesne prirobnice kot en sklop. Večina prikolic, kot so prikolice za čolne ali prikolice za tovornjake, uporablja prosto vrteča se kolesa. Kolesne prirobnice delujejo tudi kot univerzalni pritrdilni adapterji, saj omogočajo uporabo iste vrste pnevmatike in kolesa za položaje za vožnjo ali prosto vrtenje. Delali bodo tudi z različnimi strategijami vozil, razen če lastniške oblike prirobnic koles, na primer med proizvajalci avtomobilov, omejujejo to svobodo.
Sodobni zavorni sistemi namestijo posamezno disk ali bobnasto zavoro na vsako kolo vozila, da zagotovijo najboljšo učinkovitost ustavljanja. Številni zavorni bobni ali diski so stisnjeni med prirobnico kolesa in kolesom ter tesno pritrjeni med njimi, ko so matice zategnjene. Zavorni navor se preko kroga ušes prenaša na kolo. Drugi proizvajalci motornih vozil integrirajo funkcijo prirobnice kolesa v zavorni kolut. To omogoča bodisi pogonskemu vretenu ali pestu ležaja, da dokončata končno montažo in definirata končno uporabo kot pogonsko ali prosto vrteče kolo.
V drugem kontekstu se lahko prirobnica kolesa nanaša tudi na poševne ravne površine na notranji strani vlakovnih koles, ki držijo vsako os osredotočeno na železniške tire. Prirobnice se stikajo z notranjo površino vsake proge. Prirobnica na desnem kolesu bi preprečila, da bi vagon zdrsnil v desno, prirobnica na levem kolesu pa bi preprečila, da bi vlak zdrsnil v levo. Podobno lahko prirobnice koles obdržijo kolesne transporterje v industrijskih obratih na svojih tirnicah, ko se premikajo skozi številne zavoje okoli zgradbe.