Primus inter pares je latinska fraza, ki pomeni »prvi med enakimi«, pri čemer »prvi« pomeni najvišji po pomenu ali čast. Nanaša se na najvišjo osebo v skupini ljudi z enakim položajem, činom ali naslovom ali na prevladujočo osebo v skupini ljudi, ki so nominalno enakovredni, vendar enega od svojih članov štejejo za svojega vodjo ali najpomembnejšega člana. Številne organizacije imajo osebo ali položaj s tem statusom, uradno ali neuradno.
Številni vladni uradniki danes veljajo za primus inter pares, drugi pa še vedno ohranjajo nazive, ki namigujejo na to idejo. Na vrhovnem sodišču Združenih držav se glavni sodnik šteje za višjega člana sodišča in ima večjo upravno pristojnost kot osem sodnikov pridruženih sodnikov, vendar ima vseh devet sodnikov enak glas pri odločitvah sodišča. Politični naziv premier je prvotno pomenil, da je bil njegov nosilec prvi minister vladajočega monarha in tako zgolj primus inter pares med vladnimi ministri ali kabinetom in ne vodja vlade, čeprav v večini sodobnih primerov to ni več natančen opis status ali moč predsednika vlade. Sestanke Zveznega sveta Švice predseduje predsednik konfederacije, funkcija, ki je enoletna in se običajno menja med sedmimi člani Zveznega sveta. Kljub temu, da je predsednik najvišjega izvršnega organa švicarske vlade, predsednik konfederacije ni vodja države; namesto tega ima ta naziv kolektivno zvezni svet.
Klerikalne hierarhije številnih verskih organizacij imajo položaj, katerega nosilec velja za primus inter pares. V vzhodni pravoslavni cerkvi, ki jo sestavljajo številne avtokefalne ali samovoditeljske pravoslavne cerkve, ki so v polnem občestvu med seboj, velja carigradski patriarh za najvišjega uradnika pravoslavne vere in nosi naziv ekumenske oz. univerzalni, patriarh. Vendar ima neposredno oblast le nad pravoslavno cerkvijo v Konstantinoplu. Druge avtokefalne pravoslavne cerkve upravljajo same in njihovih škofov ali patriarhov ne imenuje ekumenski patriarh ali pod njegovo oblastjo. V katoliški cerkvi predseduje kolegiju dekan kardinalskega zbora in ga skliče na papeški konklav, da izvoli novega papeža, ko prejšnji papež umre ali abdicira, vendar nima nobene oblasti nad drugimi kardinali.
V stari rimski republiki se je primus inter pares senata imenoval princeps senatus, prvi v senatu. Naziv so cenzorji, rimski pravni uradniki, odgovorni za ohranjanje javne morale, podelili vsakih pet let članu senata, ki je spoštoval svoje vrstnike in je imel ugled po integriteti in javni službi. Princeps senatus prvotno ni imel nobenih pooblastil ali privilegijev, razen pravice, da prvi spregovori o temah, predloženih pred senatom, vendar je užival velik ugled. Kasneje je prvi rimski cesar Avgust sprejel naslov princeps senatus ali preprosto princeps, da bi ohranil pravno fikcijo, da je bil le najpomembnejši državljan še nedotaknjene republike in ne avtokrat.